S prevajanjem do novega znanja

(foto: wilhei via Pixabay)

Tri mlade prevajalke se pri prevajanju znanstvenih člankov z Metine liste zabavajo s spoznavanjem novih zanimivih tem

Na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete v sodelovanju z Metino listo izvajajo projekt Slovenska znanost gre v svet, v katerem sodeluje devet podiplomskih študentov prevajalstva, ki so se lotili prevajanja stotih poljudnoznanstvenih besedil slovenskih raziskovalcev v angleški jezik. Med njimi tudi Sarah Humar, Tanja Breznik in Valentina Rebec, ki se skupaj spopadajo z izzivi prevajanja strokovnih člankov.

Mlade prevajalke imajo različna ozadja in nabor izkušenj s prevajanjem, povezuje pa jih zanimanje za jezike, izvrstno znanje angleščine in želja po uveljavljanju v prevajalskih vodah.

»Jeziki me zanimajo že od malega, saj sem z navdušenjem spremljala tuje televizijske programe in se jih tako sproti učila,« pripoveduje Tanja Breznik. Vedno so jo fascinirali ljudje, ki so znali tekoče govoriti več jezikov. Danes je med njimi tudi sama – študira in obvlada slovenščino, angleščino in francoščino, razume pa tudi italijansko, špansko in srbohrvaško. Ker so ji šli jeziki vedno v uho, se je študij prevajalstva zdel najbolj smiselna odločitev. »Francoščino sem kot tretji jezik izbrala zato, ker sta mi izjemno všeč melodija tega jezika in francoska kultura,« pravi Velenjčanka, ki bi se rada bolje naučila predvsem italijanščine, osvojila osnove nemščine in kakšnega bolj »eksotičnega« jezika, kot sta kitajščina in nizozemščina. Prosti čas preživlja aktivno s svojim fantom in družino, sploh s skoraj štiriletnim nečakom. »Rada igram odbojko in badminton, sestavljam puzzle, igram družabne igre s prijatelji, hodim na košarkarske in rokometne tekme ter koncerte, predvsem pa zelo rada potujem.«

Tanja priznava, da ji je med študijem francoščina povzročala nekoliko težav, zato se je odločila za nabiranje izkušenj v tujini. Pol leta je namreč delala kot varuška pri francoski družini v majhni vasici v notranjosti Bretanije, pol leta pa preživela na Erasmus izmenjavi v francoskem Angersu. »Vedno rečem, da brez te odločitve ne bi mogla uspešno dokončati študija, saj mi je sploh prva izkušnja prinesla ogromno znanja in je bila zame res neprecenljiva.«

(foto: wilhei via Pixabay)
(foto: wilhei via Pixabay)

Sarah Humar se je med študijem udeležila dveh prevajalskih literarno-kulturnih seminarjev v Franciji, kar je nedvomno veliko pripomoglo k izboljšanju jezika. Valentino Rebec je med študijem prevajalstva najbolj navduševalo podnaslavljanje filmov in serij, »ki predstavlja izziv, ker je potrebno bistvo povedati v omejenemu številu znakov in govorjen jezik prilagoditi pisnemu«. Zanimalo pa jo je tudi prevajanje znanstvenih besedil, »iz katerih se vedno naučiš nekaj novega.«

Da bi se čim bolj izurile v prevajanju iz slovenščine v angleščino, sodelujejo pri projektu Slovenska znanost gre v svet, katerega cilj je po mnenju Valentine Rebec zelo zanimiv – povezati avtorje znanstvenih besedil, medije in prevajalce ter tako vzpostaviti model, po katerem bodo slovenski raziskovalni dosežki bolj dostopni tudi v drugih oblikah, namenjenih zainteresirani splošni javnosti. »Menim, da je to zelo zanimiva zamisel in odlična priložnost za študente na Oddelku za prevajalstvo, saj lahko pridobimo dragocene delovne izkušnje in povratne informacije o svojih prevodih, vsem rednim študentom pa zagotovo ustreza tudi fleksibilen urnik,« pravi študentka angleščine in italijanščine, ki ji je všeč tudi zvrst jezika, ki ga prevajajo, torej znanstveni in poljudnoznanstveni jezik.

»S tem projektom bom zagotovo pridobila pomembne delovne izkušnje, saj bomo prevedli precej besedil, poleg tega pa pomemben del predstavlja tudi delo v skupini. S kolegicama namreč druga drugi pregledamo prevod, predebatiramo zahtevnejše dele in nato v prevod vključimo najboljši predlog. H kakovosti prevoda pa seveda veliko pripomore tudi profesorjeva revizija, saj je vsaka povratna informacija o prevodu dobrodošla in dragocena, ker se na napakah učimo.« Valentina Rebec

Sarah Humar, ki jo jeziki zanimajo že od malega, saj je odraščala v stiku z italijansko kulturo, se je za študij prevajalstva odločila, ker je program izjemno raznolik. Obvlada slovenščino, italijanščino, angleščino in francoščino, udeležila pa se je tudi tečaja esperanta. Zanima jo hebrejščina, pravi, »morda zato, ker je moje ime hebrejsko,« najbolj pa se želi naučiti nemščine, ker opaža potrebo po prevajanju in znanju tega jezika. »Prva prava izkušnja, ki sem jo imela s prevajanjem, je bila prevajalska praksa, ki je bila definitivno zelo poučna,« kar jo je tudi motiviralo, da se udeleži drugih prevajalskih projektov, kot je Slovenska znanost gre v svet.

»Med študijem me je najbolj navduševalo odkrivanje drugih kultur in literatur, ki so za učenje jezika bistvenega pomena. Znanje, ki smo ga osvojili z delom na projektu, pa nam bo gotovo pomagalo v nadaljnjem poklicnem življenju.« Sarah Humar

Tanjo Breznik je pritegnilo prevajanje prispevkov Metine liste, ki se ji zdi kakovosten medij z zanimivimi vsebinami. Izkušnje ima tako s prevajanjem kot s tolmačenjem. »Delala sem na več projektih, kjer sem prevajala besedila s področja gospodarstva, avtomobilizma, tehnike, elektrotehnike, izjemno velik izziv pa je bilo delo tolmačke, ko sem za Gorenje Gaio mesec dni tolmačila iz francoščine v slovenščino (in obratno), in sicer s področja avtomobilizma, nato pa z njimi še potovala na konferenco na sedež Renaulta v Francijo, kar je bila zelo zanimiva izkušnja.«

Prevajanje prispevkov strokovnjakov, raziskovalcev in znanstvenikov je posebna naloga, s katero se prej niso velikokrat soočile, zato je delo polno izzivov. »Nekateri članki so terminološko zahtevnejši, drugi pa slogovno, ker vključujejo na primer besedne igre,« razlaga Valentina. »Zapleten izvirnik, težava pri poustvarjanju pomena in oblikovanje lepega sloga v angleščini so največji izzivi, s katerimi se srečujem,« pravi Sarah, Tanja pa dodaja, »da pri teh besedilih ni prostora za interpretacijo, potrebno je uporabljati visok register in se je treba držati določenih pravil.«

»Sama ideja projekta Slovenska znanost gre v svet se mi zdi super, saj menim, da je naša stroka res visokega kova in bi morali njihove ideje in spoznanja širiti po svetu, k čemur lahko morda prispeva tudi naše delo.« Tanja Breznik

Seveda je reševanje jezikovnih zagat tudi zabavno in poučno, saj se dekleta srečujejo s temami, ki jih sicer ne poznajo. »Iz vsakega prevoda se naučiš nekaj novega, saj moraš za dober prevod razumeti besedilo, se poglobiti v temo in jo raziskati ter osvojiti terminologijo tako v izhodiščnem kot v ciljnem jeziku,« pojasnjuje Valentina, Tanja pa pravi, da je najbolj zabavno iskanje terminologije in vse informacije, na katere naleti pri raziskovanju.

Tako izzivov kot užitkov bo še kar nekaj, saj bodo študenti še en mesec prevajali poljudnoznanstvena besedila slovenskih avtorjev v angleški jezik in tako pomagali slovenski znanosti, da gre v svet.

 

Tina Felicijan (foto: Tilyen Mucik)
Tina Felicijan (foto: Tilyen Mucik)

Avtorica: Tina Felicijan, študentka Novinarskih študij. Vzporedno s študijem novinarstva je doštudirala mednarodne odnose. V domačem Velenju piše za tednik Naš čas, aktivna je na mladinski sceni, kjer skrbi za upovedovanje idej, ukvarja se z raznovrstnim pisanjem in je večkrat kje Naključno Prisotna kot Dežurna Voajerka. Pri projektu ‘Slovenska znanost gre v svet’ piše o sodelujočih in poroča o poteku ter pripravlja video dokumentacijo.

 

Več o projektu:

Slovenska znanost gre v svet

Slovenska znanost po angleško

 

Več od Metina lista

Dan odkritih spopadov / Day of open confrontations

17. maj 2012 (četrtek) Strah levice pred zmago na volitvah – Ervin...
Beri dalje