Slovenci in hotel Mama

(vir: Spiegel)

“Skoraj vsak drugi Slovenec do 35. leta še živi pri starših, saj si življenja na svojem ne more privoščiti.” Finance, Stanovanjsko posojilo za mlade? Misija nemogoče! (18. februar 2013).

Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – IZJAVA VEČINOMA DRŽI, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.

Kljub temu, da ne gre za klasično izjavo, ki bi jo vzeli pod drobnogled, ampak podatek objavljen v enem od slovenskih časnikov, smo se analize tokrat izjemoma lotili na pobudo bralke, ki jo je zanimalo, ali Slovenci res tako dolgo vztrajamo pri starših.

Podaljšano sobivanje staršev in mladih odraslih

Obstaja veliko različnih študij, ki se ukvarjajo s podaljšanim sobivanjem staršev in mladih odraslih, zaradi zajemanja različnih starostnih skupin pa imamo opravka z različnimi rezultati. Nobenega dvoma ni, da Slovenija po dostopnih podatkih sodi v sam vrh evropskih držav glede podaljšanega sobivanja mladih odraslih in staršev (op.  lahko tudi skrbnikov; v tekstu zaradi poenostavitve kljub temu mestoma uporabljamo izraz starši – in pri tem mislimo tudi skrbnike). Po Eurostatovi primerjalni raziskavi Labour Force Survey (2007) je Slovenija glede dolžine skupnega bivanja staršev in otrok na 2. mestu v Evropi, takoj za Slovaško (celo pred Italijo!). Po podatkih iste raziskave v Sloveniji moški v povprečju zapustijo dom staršev pri 31,5 letih, ženske pa pri 29,5 letih. Povprečna starost odhoda od starševskega doma (za oba spola) na ravni celotne Evropske unije znaša bistveno manj, tj. 25 let. Mediana (tj. starost, pri kateri polovica mladih zapusti dom staršev) variira za moške od 21 let na Finskem do 31 let na Slovaškem. Pri ženskah znaša med 20 na Finskem in 28 na Slovaškem. Vrednost mediane v Sloveniji je 30,5 za moške in 27,5 za ženske.

Podatki Spieglove analize, ki se pri tem opira na Eurostat (op. statistična divizija Evropske komisije) in upošteva mlade odrasle med leti 25-34, so za leto 2011 in Slovenijo pokazali, da 44,1% mladih odraslih v tej starostni skupini še vedno živi pri starših. Še višji je ta odstotek pri Slovaški, Bolgariji, Malti, Grčiji, Portugalski, Italiji in Poljski.

(vir: Spiegel)

Podatki javnomnenjskih raziskav Evropska študij vrednot (European Values Study, EVS), 1999 in 2008 (preglednica 1), kažejo, da sta v Sloveniji v obeh letih s starši živeli okrog dve tretjini 18 do 34-letnikov – vključno s tistimi, ki živijo v istem gospodinjstvu s starši in partnerjem/ko in/ali otroki. Primerjava z odstotki za leto 1980 (podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje, SJM v preglednici 1) pokaže, da se je skupno bivanje s starši podaljšalo v postsocialističnem obdobju. Ista preglednica kaže tudi povprečne odstotke podaljšanega skupnega bivanja za EU 15 in preostale postsocialistične države Evropske unije (EU postsoc), ki so celo v slednjih v povprečju bistveno nižji od slovenskih.

Preglednica 1: Odstotki mladih, ki bivajo s starši (odgovori 18- do 34-letnikov)

Če na podatkih EVS 2008 pogledamo še po starostnih skupinah, se izkaže, da v Sloveniji v starostni skupini 18–24 let s starši živi več kot 90% otrok obeh spolov; v starostni skupini 25–29 let okrog 60% žensk in tudi moških; v starostni skupini 30–34 let pa še vedno dobrih 40% moških in dobra tretjina žensk. Ob tem je zanimiv podatek iz raziskave European Social Survey 2006, da 18–34-letni Slovenci in Slovenke v povprečju menijo, da je 25 let zgornja meja, ko naj bi se otroci odselili od staršev. Nedvomno torej drži, da mladi pri nas v povprečju dolgo bivajo skupaj s starši.

Razlogi za podaljšano bivanje pri starših

Raziskovalci med razloge za podaljševanje medgeneracijskega sobivanja uvrščajo: a.) redkost finančno dostopnih stanovanj, b.) trg dela, ki ne more dovolj hitro absorbirati visoko-izobraženih mladih, ki vstopajo nanj, c.) kulturno določena praksa.

Stanovanjska ponudba v Sloveniji je nezadostna, posebej v Ljubljani. Ta problem je izrazit zaradi lastniške kulture stanovanj: več kot 90 % stanovanj in hiš v Sloveniji je (po privatizaciji in denacionalizaciji nekdanjih (več kot tretjine) najemnih družbenih stanovanj) v zasebni lasti (vir). Cene za nova stanovanja in gradbene parcele ostajajo relativno zelo visoke (tudi v primerjavi z drugimi velikimi evropskimi mesti).

Podaljševanje bivanja s starši pa ni zgolj preživetvena strategija. Dosedanje študije nakazujejo na v povprečju zavezniške, podporne, celo prijateljske odnose staršev in (mladih odraslih) otrok, ki niso zgolj posledica zaostrovanja materialnih in institucionalnih pogojev, temveč emotivnih, demokratičnih družinskih odnosov (zlasti od druge svetovne vojne dalje). Mladi v povprečju uživajo znotraj doma staršev – izpostaviti velja tudi povprečno dobro stanovanjsko situacijo generacije staršev trenutnih mladi odraslih – dobršno mero avtonomije, tako da lahko podaljšano bivanje s starši interpretiramo vsaj do določene mere kot izbrani življenjski stil, povezan z udobnostjo »hotela mama«. V nasprotju z mnenji slovenskih raziskovalcev (vir) tuji izračuni nakazujejo negativne ekonomske in družbene posledice podaljševanja stanovanjske nesamostojnosti (vir). Vsekakor gre za dodaten vidik medgeneracijskega prenosa socialno-ekonomskih prednosti ali slabosti, ki prispeva k ohranjanju družbene stratifikacije. Širše gledano pa lahko zaključimo, da je podaljševanje bivanja s starši samo eden izmed vidikov, ki kažejo na negativno spiralo, v katero je ujeta današnja mladina v Sloveniji.

Naša ocena

Ali torej “skoraj vsak drugi Slovenec do 35. leta še živi pri starših, saj si življenja na svojem ne more privoščiti”?  Po dostopnih podatkih, čeprav smo naleteli na različne rezultate, vendarle lahko zaključimo, da mladi odrasli v Sloveniji zares dolgo živijo pri starših. Niso pa razlogi zgolj materialni, torej ne gre le za to, da si zgodnejše odselitve ne morejo privoščiti. Podaljšano bivanje v “hotelu Mama” se je pri nas utrdilo tudi kot kulturna praksa. Glede zapisa zato ocenjujemo, da večinoma drži.

Napisala in raziskala: dr. Metka Kuhar

Uredila: Nataša Briški

Področje: sociala

 

Uporabljeni viri:

Finance, Stanovanjsko posojilo za mlade? Misija nemogoče!

Der Spiegel, Hotel Mama: Bad Economy Has Young Europeans at Home

Eurostat, Labour Force Survey 2007

European Values Study, 1999 in 2008

European Social Survey, 2006

MLADINA 2010, Končno poročilo o rezultatih raziskave

Družboslovne razprave, Odhod v prvo samostojno stanovanje: primerjalna analiza med državami EU

NBER, Italians Are Late, Does It Matter?

Socialno delo 2012, Podaljšano sobivanje staršev in mladih odraslih

 

Več od Metina lista

Uživa v širjenju navdihujočih idej: Luka Ausec

Avtor: Luka Ausec je doktor bioloških znanosti in tekoče bere DNK, deloma...
Beri dalje