80 % ljudi je pri tem, kar delajo, nesrečnih, mi v pogovoru mimogrede omeni Madi Sharma, angleška podjetnica in članica Evropske ekonomske in socialne komisije (EESC). »Je to občutek ali kakšna raziskava,« preverim. Madi pojasni, da gre za ameriško raziskavo. Skozi telo gre pomirjujoč občutek – govoriva o drugi celini.
Pol leta kasneje me na Bloombergu pritegne raziskava britanske kadrovske agencije, ki razkriva, da vsak šesti človek nad 35 leti zasovraži svoje delo. Zdaj ne gre več za oddaljen kontinent, za drugo kulturo: Velika Britanija je, Brexitu navkljub, Evropa.
ALI IMA MOJE DELO SMISEL?
Glede na vznikajoča odkritja očitno nekaj delamo hudo narobe.
Po ugotovitvah se Slovenci glede na stopnjo nezadovoljstva z delom in delovnimi pogoji uvrščamo v vrh zaposlenih v Evropi.
»Vsak dan se bolj zavedam, kakšen privilegij je hoditi v službo, ki jo rad opravljaš. Ki te izpolnjuje, dela boljšega človeka, ki ti omogoča osebni napredek in avtonomijo pri delu. Vse bolj ugotavljam, da velika večina ljudi tega privilegija nima,« piše profesor mednarodnega poslovanja dr. Matevž Rašković v Svetu kapitala. In opiše japonski koncept ikigaj: »Je skovanka dveh japonskih pismenk: iki (jap. življenje) in gai (jap. vrednost). Težko je najti dobesedni prevod, a v grobem pomeni nekakšen ´smisel življenja´. Izhaja iz razumevanja, da je polnejše in osmišljeno življenje posledica številnih majhnih srečnih trenutkov vsak dan.«
O istem govori mladenič Darko, CNC operater v proizvodnem oddelku slovenskega podjetja. Spoznala sva se na delavnici o prihodnosti dela. Odprto pove, da ima zaradi svoje razgledanosti, idej in odlične angleščine možnost delati tudi drugje v Evropi. A ostaja zvest podjetju v Sloveniji: ker mu omogoča, da ne le dela, temveč v njem osmišlja svoje življenje. Ker tu lahko daje ideje in inovira. Prav sedaj razvija nekaj daljnosežnega, kar bo s pomočjo tehnologije podatkovnih blokov morda nekoč nadomestilo obstoječi informacijski sistem za obvladovanje procesov (ERP). V podjetju, kjer dela, lahko zaposleni del svojega delavnika posvečajo idejam, ki niso vezane na njihove neposredne delovne naloge.
ČE SAM NE GORIŠ, DRUGIH NE MOREŠ VNETI
Oba, akademik in mladi proizvodni delavec, nas usmerjata, da v prihodnosti morda ne bomo več razlikovali med belimi in modrimi ovratniki, med vodstvom in zaposlenimi, med visoko in manj izobraženimi. Začeli pa bomo razlikovati med tistimi, ki se jim pri tem, kar počnejo, svetijo oči, in tistimi, ki se jim iskrice v očeh ne prižigajo. Med tistimi, ki so našli ikigaj, in drugimi, ki ga niso.
V prihodnosti nas morda ne bo opredeljeval več poklic, naziv ali položaj, ki ga imamo, temveč strast, s katero nekaj počnemo, in kaj smo s svojimi delom ustvarili ali izboljšali.
Iskali bomo družbo ljudi, ki žarijo in skozi svoj razvoj rastejo, in takšna podjetja. »Če sam ne goriš, drugih ne moreš vneti,« je moto, ki izvira iz dveh slovenskih podjetij, prejemnikov priznanja Zlata gazela za dinamično rast. Njun moto je svetilnik, kakšne organizacije bodo v prihodnosti pritegnile in zadržale ambiciozne sodelavce ter v njih sprožale strast za ustvarjalno rast – za iskanje ter oblikovanje novih in drugačnih pogledov, prijemov, pristopov, modelov, procesov, izdelkov.
OD POSNEMANJA K INOVIRANJU
Ustvarjalnost je veščina, ki z eksponentnim tehnološkim razvojem stopa v ospredje. Poročilo svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2016 o trgu dela v prihodnosti razkriva, da se bo do leta 2020 spremenila več kot tretjina zaželenih ključnih kompetenc zaposlenih. Med njimi največji preskok vidimo pri ustvarjalnosti, ki se z 10. seli na 3. mesto veščin ali sposobnosti, ki nas delajo uspešne pri delu. Ne gre več za znanje, gre za to, kaj si s tem znanjem sposoben (novega) ustvariti.
Se Slovenci razvijamo v pravi smeri, v smeri ustvarjalcev? Leon Magdalenc, Dnevnikov kolumnist, decembra 2017 v svoji kolumni Stop imitatorjem na vseh ravneh! opozarja, da nas medijsko preplavljajo oddaje, v katerem je dosežek le to, da nekoga posnemaš. Da smo posnemovalec postali kot država. Da so originalnost izgubili politiki. Zato nam zaželi, da se Slovenija v naslednjem letu spet vrne k originalom.
Novoletna želja po originalnosti se Magdalencu svojevrstno že izpolnjuje. Pred dnevi je v Sloveniji zaživel izvirni slovenski kviZUM. Objavljen je bil simbolno na 125. obletnico smrti Jožefa Stefana, Slovenca, po katerem sta poimenovana fizikalna konstanta in zakon. Kviz na poljuden in humoren način ozavešča o dosežkih slovenskih podjetij, inovatorjev, izumiteljev in drugih slovenskih pionirjev na svojih področjih. Pomaga nam prepoznavati, da smo Slovenci sposobni posegati v svetovne vrhove ter družbi prispevati koristne izume in inovacije na področju fizike, matematike, jezikoslovja, zdravja …
Ali vemo, recimo, kdo je razvil teorijo, na podlagi katere je človeštvo prvič stopilo na Luno? Ali inovacijo, razpršilo za parfum, ki ga danes uporablja cel svet? In kdo je zaslužen za prvi žepni kalkulator na svetu? To so trije možje, vsi trije Slovenci: Herman Potočnik Noordung, Peter Florjančič in dr. Franc Rode.
SLOVENCI SMO INOVATORJI, OD NEKDAJ
Ali se zavedamo, da živimo na ozemlju, kjer so ljudje inovirali že več kot 5.000 let nazaj – najstarejše kolo z osjo na svetu je bilo najdeno prav v Sloveniji. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjeni zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis.
Nabavniki po svetu še zdaj uporabljajo nabavno matriko, strateško orodje za obvladovanje nabavnih tveganj, ki ga je Slovenec dr. Peter Kraljič izumil pred 40 leti.
A ne gre le za inovatorje v preteklosti, temveč tudi sodobnike. Mag. Violeta Bulc, danes evropska komisarka za promet, je inovatorka sodobnega modela evolucije poslovnih sistemov, ki pojasnjuje razvoj podjetij od delovnih, učečih in mislečih proti ozaveščenim. Aktualni dosežki slovenskih zdravnikov odmevajo v svetovni javnosti. Skupina slovenskih znanstvenikov je prva na svetu dokazala, da okužba z virusom Zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. Specialist oftalmolog kirurg Vladimir Pfeifer je pred kratkim v ZDA prejel nagrado za prikaz svoje inovativne tehnike vstavitve umetne šarenice. Verjetno se tudi premalokrat pohvalimo, da je Slovenija s 30-letnim sistemom SLOfit (športno-vzgojnim kartonom) ena vodilnih držav z uspešnim omejevanjem debelosti med otroki.
Slovenci smo med svetovnimi prvaki področju biomedicinske tehnologije, vesoljskih tehnologij in še marsičesa. Cilj kvIZUMa, ki zajema 58 dosežkov Slovencev in slovenskih podjetij, je doseči 300.000 Slovencev in krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije, zelene referenčne države v digitalni Evropi.
Zato vabljeni, da slovenski kvIZUM z navdušenjem rešujete in dopolnjujete. In nanj opozarjate prijatelje, znance, sodelavce. Učitelji in profesorji, uporabite ga da mladim pokažete smisel znanja, ki ga pridobivajo – da bodo nekoč z njim ustvarjalci. Podjetniki, s konkretnimi primeri tujim kupcem utemeljite, da smo Slovenci svetovni narod inženirjev in inovatorjev in tako pridobite razlikovalno prednost v mednarodni konkurenci.
Svoje poznavanje, kako inovativni smo Slovenci in kakšne dosežke nizamo v svetovnem merilu, preverite v minuti ali dveh na: www.talentismo.si. Veliko inovatorjev je med nami. Slovenski kvIZUM je tu, da jih odkrivamo vedno več.