“Banke bo v prihodnje vsekakor treba privatizirati, saj je Slovenija glede na delež državnih bank v samem svetovnem vrhu.”
Mag. Andrej Šircelj (SDS) v odzivu na objavljene rezultate stresnih testov EU bank, 27. oktobra 2014. (Delo)
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – IZJAVA DRŽI, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 –izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.
V Meta Analizi smo preverjali izključno del izjave o deležu državnih bank, nismo se ukvarjali z vprašanjem smotrnosti privatiziranja bank.
DELEŽ BANK V DRŽAVNI LASTI
Svetovna banka je v letih 2010-2012 izvedla anketo, s katero so želeli oceniti delež državnih bank (podatki in analize so na voljo na TEJ povezavi). Podatki se nanašajo na delež v vseh naložbah bank (op. bilančna vsota celotnega bančnega sistema), ki ga predstavljajo tiste banke, kjer ima država nad 50 % kapitala. To pomeni, da na primer banka, kjer ima država le 49 % kapitala, ne šteje kot »državna« banka.
Po teh podatkih (torej pred dokapitalizacijami) je leta 2010 v Sloveniji država obvladovala 51,12 % bilančne vsote bančnega sistema in bila na sedmem mestu med 126 državami. Podobno je bilo konec leta 2008 (torej tik pred krizo), ko je država neposredno obvladovala 51,28 % bilančne vsote bančnega sistema in tudi takrat je bila na sedmem mestu med 134 državami. Pred nami so bile Indija, Belorusija, Sirija, Etiopija, Šri Lanka in Kostarika.
Slika 1: Delež bilančne vsote bančnega sistema, ki ga obvladuje država, 2010.
Opomba: Prikazan je delež tistih bank v bilančni vsoti bančnega sistema, kjer ima država 50 % ali več kapitala z glasovalno pravico ali kjer ima drugo obliko kontrole. Na sliki so prikazane le države, kjer je ta delež večji od 10 %.
Žal se zadnji podatki, ki nam jih je uspelo izbrskati in so zbrani po razmeroma enotni metodologiji, za vse države nanašajo na leto 2010. To pomeni, da podržavljenja bank, ki so se zgodila od takrat, žal niso vključena. Za Slovenijo lahko najdemo zadnji podatek o deležu kapitala v neposredni lasti države v Poročilu o finančni stabilnosti (maj 2014, str. 34, tabela 6.2, ki jo prilagamo spodaj), in sicer je ta znašal 58,1 %.
To pa še ne pomeni, da je država tudi obvladovala tolikšen odstotek bilančne vsote bank. Kot približek tega, koliko bilančne vsote bank obvladuje država neposredno po dokapitalizaciji, lahko vzamemo delež velikih domačih bank (NLB, NKBM, SID, Abanka), ki znaša 58,5 % bilančne vsote (Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2014). Če upoštevamo, da sta del podržavljenih bank tudi dve majhni banki v postopku likvidacije (Factor banka in Probanka), je delež bilančne vsote bančnega sistema, ki ga neposredno obvladuje država, po dokapitalizacijah okoli 60 %. Ob predpostavki, da se drugje obsežnejše dokapitalizacije niso zgodile, bi se Slovenija torej uvrstila na peto mesto.
NAŠA OCENA
Mag. Andrej Šircelj (SDS) se je na objavljene rezultate stresnih testov EU bank med drugim odzval z besedami, da je Slovenija “glede na delež državnih bank v samem svetovnem vrhu”. Vsekakor lahko zaključimo, da glede na pridobljene podatke to povsem drži.
Kljub temu pa je treba opozoriti na več stvari:
1) V podatkih za leto 2010 nekatera podržavljenja bank še niso upoštevana (Španija tako izkazuje 0 % neposrednega državnega lastništva bank konec leta 2010).
2) Pomemben je tudi prirast državnega lastništva bank od začetka zadnje krize. Tako je po zgoraj omenjenih podatkih med leti 2008 in 2010 Velika Britanija povečala delež neposrednega državnega lastništva bank za 25 odstotnih točk (od 1 na 26 odstotkov, s tem, da je bil leta 2009 ta delež kar 34 %), Irska za 20,7 o.t., Islandija za 12,8 o.t., Nizozemska za 8 o.t., sosednja Avstrija pa za 7,2 odstotni točki. Slovenija je ob upoštevanju dokapitalizacij leta 2013 ta delež povečala za okoli 9 odstotnih točk.
Slika 2: Povečanje deleža bilančne vsote bančnega sistema, ki ga obvladuje država, 2008-2010.
Opomba: Na sliki so prikazane le države, kjer je povečanje presegalo 1 odstotno točko.
3) Tudi razvite evropske države obvladujejo zajeten del bančnega sistema (Nemčija na primer 31,5 %, Švica 16,1 %, Portugalska 22,6 %, že pred krizo 21,0 %).
4) V stroki ni nedvoumno, da je državno lastništvo bank nujno slabo. Obstajajo tako študije, ki trdijo, da je to slabo (na primer La Porta, Lopez-de-Silanes in Schleifer, 2000), kot študije, ki trdijo, da je to lahko dobro (na primer Körner in Schnabel, 2011). Nekaj argumentov za in proti je na primer mogoče najti v razpravi Charlesa Calomirisa in Franklina Allena, v že citiranem poročilu Svetovne banke (Okvir 1), podpora vpletenosti države pa prihaja celo s tako nepričakovanih ustvarjalcev mnenj kot je britanski The Economist (primer).
Napisal in raziskal: Meta Preiskovalni Urad (MPU)
Uredila: Nataša Briški
Področje: ekonomija, finance
Uporabljeni viri:
– La Porta, R., F. Lopez-de-Silanes, A. Schleifer (2000): Government Ownership of Banks. NBER Working Paper 7620.
– Körner, T. in I. Schnabel (2011): Public Ownership of Banks and Economic Growth. Economics of Transition, Vol. 19 (3), pp 407-441.
– Poročilo o finančni stabilnosti, Banka Slovenije, maj 2014
– Svetovna banka (2013): Rethinking the role of the state in finance. Global financial development report
– The AAF virtual debates: John Charles Calomiris and Franklin Allen in a debate on state-owned banks
– The Economist (2014): Mutually assured existence