Slovenska znanost in rubrika TOP objave

V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu uvajamo rubriko TOP objave (#TOPobjave). V njej bomo predvidoma 1x mesečno na poljuden način povzemali aktualne odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij.

Za novo rubriko smo se odločili, ker menimo, da bi morala biti širša slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.

V nadaljevanju si lahko preberete povzetke prvega nabora člankov, šestih nedavnih dosežkov slovenske znanosti (zraven najdete povezave do originalnih člankov v znanstvenih revijah), ki smo jih v rubriko uvrstili na podlagi svetovne odmevnosti njihovih člankov. Od kartografije evropskih deževnikov, do razumevanja burje na Jadranu, preprečevanja nevrodegenerativnih bolezni, zaklepanja proteina na DNK, povezanosti izgorelosti in depresije do modernizacije slovenskih besed.

Želimo vam veselo širjenje obzorij, pa ne zamudite naših naslednjih objav!

KARTOGRAFIJA EVROPSKIH DEŽEVNIKOV

Rodovitost tal je močno odvisna od prisotnosti in aktivnosti deževnikov. Kljub njihovi karizmatičnosti za splošno javnost in kmete, je sistematično zbranih podatkov o razprostranjenosti deževnikov malo. Na pestrost, številčnost in biomaso deževnikov močno vplivajo raba tal, vegetacija ter okoljski dejavniki, kot so klima in geološka podlaga.

Marjetka Suhadolc in Ivan Kos z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sta v sodelovanju z raziskovalci iz 9 evropskih držav zbrala in harmonizirala podatke združb deževnikov ter jih ovrednotila z obstoječimi okoljskimi podatki.

Tako so izdelali prvo vseevropsko karto porazdelitve deževnikov (slika), s ciljem ozaveščanja o biotski pestrosti tal ter njenem pomenu za pridelovanje hrane in delovanje ekosistemov.

Rezultate so objavili v reviji Applied Soil Ecology in bazo pridobljenih podatkov postavili na splet.

SLIKA: Gostota porazdelitve deževnikov.

dezevniki

RAZUMEVANJE BURJE NA JADRANU

Točnost vremenske napovedi je poleg močnega vpliva na organizacijo našega dneva ključna pri obrambi pred naravnimi nesrečami, kot so neurja in poplave. Burja v severnem Jadranu lahko močno vpliva na vreme, ne samo na obali, ampak v celi Sloveniji.

Matjaž Ličer in sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo ter Agencije RS za okolje so s kolegi z Univerze v Atenah izdelali računalniški model medsebojnega vpliva morja in atmosfere med zelo močno burjo v severnem Jadranu (slika).

Z upoštevanjem teh vzajemnih vplivov lahko močno znižamo napake v oceni stanja morja, pa tudi tiste v stanju ozračja, kar lahko bistveno izboljša napoved padavin in kvaliteto napovedi poplav.

Svoje rezultate so objavili v reviji Ocean Science.

SLIKA: Strženi orkanske burje v severnem Jadranu februarja 2012, izračunani z modelom Aladin SI. Barvna lestvica kaže hitrost vetra v [m/s].

jadran

KAKO PREPREČITI NEVRODEGENERATIVNE BOLEZNI?

Nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen, spadajo med neozdravljive in žal usodne bolezni, ki se večinoma pojavijo brez jasnega razloga. Na kemični ravni jih lahko razumemo kot posledico porušenega ravnovesja reaktivnih kisikovih zvrsti v telesu.

Janez Mavri s Kemijskega inštituta je s sodelavci iz Nemčije, Švice in Hrvaške poskušal pojasniti razvoj in napredovanje nevrodegeneracije z vidika hitrosti kemijskih procesov reaktivnih kisikovih zvrsti v telesu, ki se nanaša tudi na vnos določene hrane in prehranskih dopolnil.

Izkazalo se je, da ima lahko pozitiven učinek tudi občasni vnos kofeina, rdečega vina in celo kajenje tobaka.

Rezultati so objavljeni v reviji Molecular Neurobiology.

data

KAKO ZAKLEPATI PROTEIN NA DNK?

Aktivnost oz. izražanje genov je v ozadju skoraj celotnega razvoja človeškega telesa. Razvoj metod kontrole aktivnosti genov je zato ključnega pomena, prevsem za medicinske ali biotehnološke namene.

Roman Jerala in sodelavci s Kemijskega inštituta so iznašli nov način zaklepanja proteinov na verigo DNK (ki vsebuje gene) tako, da določen protein s pomočjo specifične tehnike ovijejo okrog DNK (ilustracija).

To odkritje omogoča raziskovalcem nove možnosti uravnavanja izražanja genov, s širokim potencialom uporabe v znanosti in medicini.

Rezultati raziskovalcev Kemijskega inštituta so objavljeni v mednarodni reviji Nucleic Acids Research.

SLIKA: Struktura proteina TALE, vezanega na DNK, in shematska predstavitev zaklepanja in odklepanja proteina na DNK.

kemijski

ALI STA IZGORELOST IN DEPRESIJA ISTO?

Izgorelost naj bi bila »bolezen današnjega časa«: vse več zaposlenih poroča o nemogočih urnikih, preveliki odgovornosti in zahtevah po nenehni dosegljivosti, kar lahko privede do resnih duševnih težav. Vendar pa je z znanstvenega vidika trditev, da je izgorelost bolezen, mnogo preuranjena, saj zanjo ne obstajajo jasni diagnostični kriteriji.

Sara Tement in sodelavci z Univerze v Mariboru so poskušali ugotoviti, ali gre pri izgorelosti in depresivnosti dejansko za eno in isto stvar.

S pomočjo analize vzorcev aktivnosti možganov izbranih udeležencev v stanju mirovanja (slika) so mariborski raziskovalci pokazali, da izgorelost najbrž ni enaka depresivnosti.

Slednja je namreč povezana s pripravljenostjo za izpeljavo kompleksnejših miselnih procesov, izgorelost pa z splošno električno aktivnostjo možganske skorje. Rezultati tudi kažejo, da je pri moških izgorelost verjetno povezana s povečanimi prizadevanji za vzdrževanje pozornosti in budnosti, pri ženskah pa ne.

Rezultati so objavljeni v reviji Biological Psychology.

SLIKA: Analiza vzorcev aktivnosti možganov izbranih udeležencev v stanju mirovanja

izgorelost

MODERNIZACIJA SLOVENSKIH BESED

Slovenske besede so se včasih pisale drugače kot danes. Beseda »ljubezen« se skozi zgodovino pojavljala kot ljubesen, lubesen, lubiesen, ljubezin, lubęsen, lubeſn itd (ilustracija). Poleg zanimivosti za lingvistiko, to dejstvo predstavlja problem za moderno iskanje po Internetu. Google namreč dela dobro samo s sodobnimi standardno zapisanimi slovenskimi besedili. Problem bi v veliki meri rešili, če bi znali posamezne besede uspešno avtomatsko posodobiti, saj bi tako iskanje besede, zapisane v starejši formi, dalo uporabne rezultate.

Tomaž Erjavec z Instituta “Jožef Stefan” in kolegi iz Švice so zbrali in uredili veliko digitalno knjižnico starejših slovenskih besedil (1584–1919) ter uporabili statistično strojno prevajanje, na katerem temelji tudi Google Translate.

Razvili so nekaj metod avtomatičnega posodabljanja slovenskih besed in pokazali, da je izbira najboljše metode posodabljanja zelo odvisna od starosti besedila oz. od tega, v kakšni meri se besede razlikujejo od sodobnih.

Svoje rezultate so objavili v mednarodni reviji Natural Language Engineering.

besede

 

FISRubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave

 

 

Dr. Zoran Levnajić
Dr. Zoran Levnajić

Avtor: dr. Zoran Levnajić. Urednik rubrike #TOPobjave. Doktor statistične fizike ter docent in raziskovalec na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, sodelavec Laboratorija za podatkovne tehnologije. Šolal se je v Italij, ZDA in Nemčiji. Raziskovalno se ukvarja z modeliranjem kompleksnih sistemov, kar pomeni, da se trudi s pomočjo računalniških simulacij ugotoviti, zakaj sta ta svet in naša družba tako obupno komplicirana. 

Več od Dr. Zoran Levnajić

TOP objave (april 2016)

V rubriki TOP objave, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v...
Beri dalje