Z neplodnostjo se srečuje že vsak šesti par v Sloveniji. Po definiciji je neploden par tisti, ki eno leto ne more zanositi, kljub nezaščitenim spolnim odnosom v času plodne faze menstrualnega ciklusa žensk. Slovenija je bila v letu 2013 od 26 evropskih držav po deležu otrok, spočetih z biomedicinsko pomočjo, na drugem mestu, takoj za Dansko. Visoko mesto na lestvici je sicer lahko posledica razlik med državami v pravicah bolnikov do zdravljenja neplodnosti in števila postopkov OBMP, ki so finančno kriti s strani zdravstvene zavarovalnice, a kljub temu statistika zdravljenja neplodnosti kaže na prisotnost in razširjenost problematike v Sloveniji.
Zdravljenje neplodnosti v Sloveniji poteka na treh mestih, na Univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor ter v Centru za oploditev z biomedicinsko pomočjo Postojna (Zdravstveni zavod Dravlje).
Številne raziskave so pokazale, da nezmožnost zanositve in postopek zdravljenja vplivata na psihološko doživljanje parov, saj ti v primerjavi s pari, ki nimajo težav z zanositvijo, doživljajo močnejši stres, so bolj anksiozni in depresivni. Meta-analitične študije so pokazale, da sta anksioznost in depresivnost povezani z uspešnostjo zdravljenja neplodnosti – zanositvijo in rojstvom otroka. Stresni odziv je močno povezan s socialno oporo, ki so jo pari tekom zdravljenja deležni. Zaradi občutljivosti teme, sramu in stigmatizacije, pa se velikokrat ne odločijo, da bi svoje težave delili z družino, prijatelji ali sodelavci.
Zdravljenje neplodnosti vpliva na številne vidike življenja, saj so prisotna hormonska nihanja (predvsem pri ženskah), pričakovanja družine kot tudi lastna, odsotnost od dela in razočaranje po soočanju z neuspehom. Pari v Sloveniji so sicer deležni rutinskega posveta z zdravstvenim timom ob začetku zdravljenja, kjer jim obrazložijo postopek zdravljenja, fiziološke in psihološke vidike zdravljenja, rutinsko spremljanje in informiranje parov pa v formalni obliki ni na voljo kot tudi ne psihološko svetovanje. Slednjega so deležni le pari, ki gredo v postopek z darovano spolno celico. Ostali lahko zanj zaprosijo, a lahko nanj čakajo dlje časa. Tako so velikokrat prepuščeni sami sebi in v takih okoliščinah se lahko včlanijo v spletne podporne skupnosti, ki vključujejo uporabnike s sorodnimi izkušnjami in doživljanjem. Ena takih skupnosti je tudi med.over.net, v okviru katere deluje spletna podporna skupnost Neplodnost. Analiza števila novih in aktivnih tem kot tudi števila sporočil po letih kaže sicer negativni trend, torej upadanje aktivnosti znotraj spletne podporne skupine med letoma 2002 in 2016. Spodnja slika prikazuje gibanje števila sporočil po koledarskih letih.
Upadanje števila tem in sporočil pa najverjetneje ni posledica manjšega zanimanja ali potrebe po diskusiji neplodnih parov, ampak predvsem ustanovitve različnih zaprtih tovrstnih spletnih skupnosti na drugih platformah, med katere sodijo tudi socialna omrežja.
Analiza sporočil spletne podporne skupnosti Neplodnost med leti 2002 in 2016 pokaže, da je primarna funkcija skupnosti iskanje, prejemanje in dajanje socialne opore. Med tipi socialne opore sta najbolj prisotni čustvena in informacijska opora. Slednja je definirana kot posredovanje informacij osebi, ki potrebuje oziroma išče informacijo, prva pa kot priznanje in ovrednotenje posameznikovih čustev ali nudenje utehe in spodbude. V skupino informacijske opore sodijo tematike o doživljanju postopka zdravljenja med punkcijo in čakanjem na rezultate nosečnosti. Uporabnice razpravljajo o uradnih postopkih, čakalnih dobah, napotnicah in zdravnikih. Na novo ocenjujejo svoje življenje in odnose s sodelavci, prijatelji in družino. Razpravljajo o zdravilih, distribuciji in aplikacijah le-teh. Govora je o zdravstvenih preiskavah, na primer o histeroskopiji in laparoskopiji. Med seboj se informirajo o društvih, peticijah povezanih z zdravljenjem neplodnosti kot tudi o možnostih zdravljenja neplodnosti v tujini. Priporočajo določene knjige in spletne strani za informiranje o neplodnosti. Podrobneje spoznavajo menstrualni ciklus in se seznanjajo s fiziologijo zanositve. Pogovor teče tudi o posameznih fazah zdravljenja neplodnosti in o alternativnih načinih zdravljenja, vključno s spremembo prehrane, uporabo zelišč ali obiskom pri bioenergetiku.
Emocionalna opora se razdeli v tri večje skupine in sicer spodbudo, čestitke in empatijo/simpatijo.
Nadaljnja analiza vseh tematik pokaže, da jih je mogoče razvrstiti vzdolž treh dimenzij. Prva dimenzija jasno loči med tematiko, ki vsebuje pogovore o alternativnih vidikih zdravljenja od drugih. Tematike se torej v osnovi ločijo glede na pristop k zdravljenju neplodnosti, to je klasičen pristop v okviru tradicionalne medicine in alternativni pristop z uporabo znanj iz drugih področij zdravljenja, kot so na primer akupunktura, nutricionistika in zeliščarstvo. Drugo dimenzijo je mogoče opisati z vrsto socialne opore, in sicer prehajajo tematike od informacijske k emocionalni opori. Tretja dimenzija povzema časovno zaporedje korakov zdravljenja neplodnosti, od zbiranja začetnih informacij, ocenjevanje položaja, do samega zdravljenja (tudi z biomedicinsko pomočjo) in končnega izida (pričakovanje nosečnosti). Na spodnji sliki so tematike pogovorov razvrščene glede na drugo in tretjo dimenzijo.
Analiza vsebine pogovorov jasno pokaže, da obstaja močna potreba uporabnic foruma po kontinuirani čustveni in informacijski opori ves čas zdravljenja. Številne raziskave so pokazale, da je socialna opora pozitivno povezana z učinkom zdravljenja.
Na področju neplodnosti socialna opora zniža stres povezan z neplodnostjo in je povezana z uspešnostjo zdravljenja neplodnosti. Omili tudi anksiozne in depresivne odzive po neuspešnem zdravljenju, ko se anksioznost in depresivnost povišata Neplodni pari z močno socialno oporo imajo tudi na splošno manj izraženo anksioznost in depresivnost. Zaradi vsega naštetega je pomembno, da si ob soočanju z neplodnostjo, v čim večji meri gradijo močno socialno mrežo, ki jim je zmožna nuditi oporo, ko jo najbolj potrebujejo. To lahko vključuje tudi sodelovanje v spletnih podpornih skupnostih parov s sorodnimi izkušnjami.
Vse, ki jih je »strah«, da bi bili v takem primeru izpostavljeni in morebitna tarča napadov drugih članov spletne skupnosti, naj potolažim, da je analiza čustvene valence pogovorov razkrila močno pozitivno naravnanost članov skupnosti, kar kaže na visoko raven strpnosti in kulture dialoga.
Opomba: Vabljeni tudi k branju prispevka na Udomačeni statistiki, ki opiše uporabo metod tekstovnega rudarjenja, ter tudi članka v reviji Health Communication, na katerem temeljita oba prispevka.