Z ločevanjem odpadkov je cel hudič. Embalaža, bio odpadki, papir, steklo, ampak ne kar vsako steklo, ostali odpadki ali mešano na žaru, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema … Rumena posoda, moder zabojnik, zelen zabojnik, rdeča posoda, rjava posoda …
Priznam, nemalokrat se mi zgodi, da kljub spiskom in navodilom nimam pojma, kaj spada v katero kanto.
V stiski, kaj narediti, da bo okolju prijazno in ga ne bom po nepotrebnem svinjala, nekaj guglam, pa nisem povsem prepričana, da se na koncu vedno pravilno odločim. In takšnih nas je kar nekaj.
Zadnjič je namreč po naši ulici “završalo”, ko je kar nekaj sosedov na pokrove svojih smetnjakov dobilo opozorilne nalepke, da odpadkov ne ločujejo pravilno. Na nalepki z belo podlago in smajlijem, ki ni bil rumen in tudi ne nasmejan, ampak je bil rdeč in jezen in s kazalcem, obrnjenim navzdol, je pisalo naslednje: “Pri pregledu vsebine vašega zabojnika smo ugotovili, da odpadkov ne ločujete. V izogib težavam pri odvozu odpadkov vam svetujemo, da nemudoma pričnete z ločevanjem odpadkov.” Podpis: Komunala Kočevje.
Ups. Priložena so bila še navodila, ki podrobneje razložijo, kako je prav. Med drugim, da je treba škatle pred odlaganjem v zabojnik stisniti in jim tako zmanjšati volumen, da je treba jogurtove lončke, konzerve in podobno prej očistiti, preden jih odvržemo, da naj biološke odpadke kompostiramo, če se le da in tako dalje.
Najprej smo mislili, da je bil prekrškar v ulici en sam, potem pa je število, po informacijah, ki so zaokrožile, poskočilo na vsaj štiri. Čakaj malo, brskali so po naših kantah!? Kdo je gor limal te nalepke? Naj povejo točno, kaj je bilo narobe, če že limajo! Zakaj ravno te štiri kante in ta štiri gospodinjstva? Bo sledila denarna kazen? Govori se, da so zelo visoke …
Zmajevali smo z glavami, medtem pa je centralna obveščevalna služba, Sova s sedežem v Bračičevi, hitro stopila v akcijo. Ta je poklical tega, un je na kavi tej povedal to, ta je videla tisto … Ni trajalo dolgo, že smo imeli prvo oprijemljivo informacijo – sumljive naj bi bile “ene študentke, ki jih je videl sosed tapata”. Informacija sicer ni potrjena, ampak dovolj za kakšen komentar ali dva. Malo za hec smo ugotavljali, da je šlo gotovo za kakšno maščevanje, saj so imeli pri hišah, ki so dobile opozorilo, dan ali dva prej prav vsi en piknik na prostem, da je dišalo daleč naokoli. Preiskava teče dalje.
Naše gospodinjstvo kakšna nalepka brez dvoma še čaka, saj sem prepričana, da se ob vsej zmedi, kaj točno spada kam, gotovo kdaj najde kakšna napaka, če se le kdo loti podrobnejšega brskanja. Pravzaprav skoraj dvomim, da je tam zunaj sosed ali soseda, ki v nulo natančno ve, kako je prav. Po mojem nas je večina bolj ali manj ves čas vsaj malo v prekršku.
Ta mali “incident” me je sprovociral do te mere, da sem šla podrobneje raziskovati področje ločevanja odpadkov. Saj vem, da se razumemo, v skrbi za čistejše okolje in boljšo kvaliteto našega življenja, je odpadke nujno in prav ločevati. In to tako, kot je treba, brez nadaljnega, težava je v tem, da je okoli tega še vedno precejšnja zmeda.
Včasih je res bilo lažje, a tudi neprimerno bolj svinjsko za okolje. Imeli smo eno sivo kanto in vanjo smo, kako nevedno, metali vse, naj je pasalo skupaj ali ne.
Kar ni šlo tja notri, smo peljali pa na odpad v Mozelj. In tudi v tisti graben se je metalo vse živo. Že kar nekaj časa je, kar sem bila nazadnje tam. Vem, da je vse urejeno po reglcih, bolj čisto in nič več tako kot včasih, ko je bila tam ena sama, ogromna luknja. Ko sem bila majhna punčka, sem si predstavljala, da mora tako izgledati v peklu. Ves čas je nekaj tlelo iz te luknje in, kakopak, iz nje tudi fejst smrdelo. Ločevanje je nujno, imam pa občutek, da bo trajalo še lep čas, preden bomo zares osvojili, kaj kam spada.
Če grem na odpadek natančno. Palčke za ušesa, kaj mislite, kam spadajo? Mešani, embalaža ali biološki odpadki? Stavim, da jih umazane večina meče v rjavo kanto, med mešane odpadke. Napaka! Pravilen odgovor bi bil: koš za embalažo, rumena posoda. Ampak pozor, koš za embalažo pod pogojem, da je palčka plastična, če pa je narejena iz slojev papirja, in takšne, razgradljive palčke, se da vse pogosteje tudi kupiti, potem jo je treba vreči med biološke odpadke. Ja, tja, kamor mečete olupke od krompirja, pa odpadle liste solate, čajne vrečke in tako naprej.
Drug primer. Oni dan smo si po kosilu privoščili piškote Domaćica. Običajna škatla, bi rekli, in jo izpraznjeno vrgli med embalažo, v rumen zabojnik. Ker embalaža. Napaka! Več napak, pravzaprav. Ogrodje je papirnata embalaža in torej sodi pod papir, v moder in ne rumen zabojnik, ampak notranji del je plastificiran, kar pomeni, da je treba to plastiko strgati dol in jo vreči v … rumeno pod embalažo kot plastično folijo? Ali med ostale odpadke, v rjavo kanto kot nekakšen celofan? Hmm. Damjan pravi: “Domaćico se poje z embalažo vred.” In je stvar rešena. 🙂
Pisemske kuverte z okencem. Nočna mora, kot bi rekla Alice. Fascikli. Jebela cesta, ti gredo na vse konce in kraje. Pokrov kot kartonasta embalaža med papir (modra), fascikel, ker je tudi malo plastificiran, pod embalažo (rumena), a pozor, ne v celoti! Tiste kovinske dele je treba odstraniti, ker ne pašejo v nobeno od naštetih, ampak v … Mozelj. In ker vsi nimamo avtomobila, da se zapeljemo tja, nam v tem primeru lahko pomagajo na Komunali. Preverjeno, ker smo že imeli to situacijo.
Saj, na koncu, ko se v zadevo malo bolj poglobiš, vse skupaj niti ni tako zapleteno, je pa logistično definitivno bolj zahtevno, kot smo bili tega vajeni prej. Zato ne preseneča, da smo včasih malo zmedeni in delamo tudi kakšne napake. Naj jih bo vendarle čimmanj. Če ne zaradi skrbi za okolje, pa zaradi denarnih kazni. Pregledala sem namreč Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje in v 48. členu, ki govori o prekrških uporabnika, je natančno zapisano, koliko nas lahko prekrški udarijo po žepu. Za pravne osebe so predvidene globe v višini od 300 do 5.000 evrov, posameznike oz. posameznice pa nas napake pri rokovanju z odpadki lahko stanejo od 100 do 250 evrov.
Ste mislili, da je internet postavil vas svet na glavo? Ne, rumeno-zeleno-modro-rjavo-rdeče-beli zabojniki so ga. Mavrica, kjerkoli že je, dela naš svet lepšega in čistejšega.
Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen v časopisu Kočevska, št. 23.