V času, ko poteka podnebna konferenca v Parizu, ko se oblikujejo škodljivi mednarodni trgovinski sporazumi, ko postavljamo ograje na meje, sejemo strah med ljudi in dejansko razglabljamo o tem, ali si nekateri ne zaslužijo enakih pravic kot drugi, se vzporedno dogaja decembrska prednovoletna mrzlica, ki je lokalni in globalni pretresi nikakor ne »zmotijo«. Je že prav, da se ob koncu leta ustavimo in vzamemo čas zase in za najbližje. Ampak dobro je tudi, da nam zato takrat ne odpove razum in pod družbenim ali lastnim pritiskom vstopimo na potrošniški vrtiljak, ki zgoraj naštete težave samo še poglablja.
Konec novembra smo svetovne voditelje pred začetkom podnebne konference v Parizu na Global People’s Climate March pozvali, naj sprejmejo ambiciozen, zavezujoč in pravičen podnebni dogovor, s katerim se bomo izognili katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe so namreč najbolj daljnosežna kriza, s katero je soočen sodobni človek. V ozračje spustimo vsako leto več toplogrednih plinov, ki ustvarjajo bolj vroč, hladen, moker, žejen, lačen, divji, surov in jezen svet.
Za posledice podnebnih sprememb je daleč najbolj ranljiv tisti del svetovnega prebivalstva, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne bo imel veliko možnosti, da bi sam poskrbel za njihovo blažitev. Po podatkih Svetovne banke lahko podnebne spremembe do leta 2030 pahnejo v revščino dodatnih 100 milijonov ljudi. So eden izmed dejavnikov, ki vnašajo nemir po svetu. Že danes je vsako leto po svetu zaradi poplav, suš, neurij, naraščanja morske gladine in drugih naravnih katastrof prisilno razseljenih milijon ljudi. Če ne bomo ukrepali ZDAJ, se nam obeta apokaliptična prihodnost. Da to preprečimo, danes – bolj kot kadarkoli prej – potrebujemo globalno solidarnost.
S podnebnimi spremembami se ne moremo soočiti brez družbenih sprememb. To je globalen boj, ki sega na polje okolja, zdravja, pravičnosti, enakosti, človekovih pravic, dostojnega življenja in dela.
Ideja, da je gospodarska rast na omejem planetu lahko neskončna, je trčila v steno.
Naš planet se nahaja v ključnem trenutku, ko prihaja do preseganja kritičnih mej planeta in dostojnega življenja, zato moramo redefinirati družbene cilje.
Zato smo se v sedmih nevladnih organizacijah v prazničnem času odločili še glasneje povedati in pokazati, da obstaja okolju in ljudem prijaznejša izbira obdarovanja in da lahko svoje vrednote izrazimo na inovativen način – da lahko ustvarjamo zgodbe skupaj, da smo lahko solidarni, da smo lahko domiselni, da lahko rečemo NE nepotrebnim materialnim darilom, da lahko z obdarovanjem še nekoga osrečimo in s tem tudi sebe. Pripravili smo Katalog etičnega obdarovanja. Letos ga sestavljajo Krilca, darila s čarobno močjo iz Umanotere, izdelki Pravične trgovine 3MUHE, sveže pražena kava Buna, voščilnice in botrstvo Društva Humanitas, iz odpadkov narejeni izdelki KED Smetumet, volneni izdelki Breje Preje in iz tradicije izvirajoči izdelki Hiše izročila.
Naš projekt Krilca, darila s čarobno močjo se je začel ob misli o tem, kaj podariti nekomu, ki že vse ima. Kako lahko nekoga obdarimo in s tem naredimo nekaj dobrega? Ni bilo težko najti dobrih zgodb, lepih projektov, ki puščajo konkretne pozitivne sledi v svetu. Pred 8 leti smo začeli s 7 paketi daril, danes se lahko pohvalimo že s 14 (tj. 42 različnih daril).
Najbolj navdihujoči so seveda konkretni rezultati. V tem času je bilo podarjenih že 7.700 Krilc. Kaj to pomeni v praksi? Med drugim je bilo s tem zavarovanega za skoraj 100 nogometnih igrišč tropskega gozda, več kot 1.800 otrok iz deprivilegiranih okolij v Sloveniji se je udeležilo kreativnih delavnic, skoraj 2.000 m2 območja v Bosni je bilo očiščenega min in drugih nevarnih sredstev, posajenih je bilo več kot 1600 sadik redkih avtohtonih drevesnih vrst, več kot 500 otrok iz Gane je prejelo obvezno šolsko uniformo, oskrbljenih je bilo skoraj 400 najdenih mačk, klovni-zdravniki so spravili v smeh 1.356 sob mladih bolnikov, zagotovili smo 380 simboličnih posvojitev delfina in 38 želvic za eno leto, veliko malih radosti prinesli vojnim sirotam iz BiH (345 letnih članarin za knjižnico, 150 parov športnih copat …), v Tibetu omogočili 91 dni preventivnih zdravstvenih pregledov, v Bangladešu omogočili pitno vodo za 147 družin in 44 šol, priskrbeli 43 komplementarnih metod in terapij za umirajoče v hiši Hospic in število čebeljih opraševalk povečali z nakupom 484 čebeljih matic.
Vsa ta darila so skrbno izbrana in sprožajo dolgoročne pozitivne učinke. Z njimi pripomoremo k ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst, zmanjševanju revščine v ekonomsko manj razvitih državah, pomagamo v boju s podnebnimi spremembami, ali pa razveselimo otroka brez staršev. Njihove zgodbe kažejo, kako Krilca pomagajo spreminjati stvari na bolje in kako lahko zares z malo gesto naredimo veliko. Krilca so tudi način komuniciranja drugačnih vrednot, se pravi vrednot, ki so v svetu, usmerjenem v potrošništvo, potisnjene na rob.
Sama s Krilci diham že 8 let. Projekt mi je pri srcu ravno zato, ker je tako pozitiven in ker sproža konkretne spremembe. Vsakomur ponuja možnost, da prispeva in sodeluje, učinki pa so vidni takoj. Seveda se borimo tudi za sistemske spremembe in seveda Krilca ne bodo spremenila sveta, bodo pa na svoj, inovativen in pozitiven način naredila korak proti temu.
Avtorica: Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. V mestu jo vedno srečate na kolesu. Obožuje izgubljanje v gozdu, jadral(n)ske avanture, odkrivanje sveta in sebe z nahrbtnikom na rami, vetrom v laseh in soncem v očeh.