Pred leti me je ob potovanju po osrčju Združenih držav zaneslo v Cheyenne, glavno mesto zvezne države Wyoming. To je na zahodu ZDA, kjer so doma kavboji. Obisk vam toplo priporočam. Wyoming je ena taka no bullshit država. No, bullshit-a je pravzaprav veliko, ker na veliko provocirajo uboge bike.
Slučajno sem bila tam ravno v času festivala Cheyenne Frontier Days ali po domače The Daddy of ‘em All. Letošnja edicija se je končala prav sinoči (op. 17-26. julij). To je največja in najboljša kavbojska žurka na tem planetu. Tisti, ki ste kdaj obiskali Združene države, veste, da je tam *pomežik* vse največje in najboljše. Naj še dodam, tudi najbolj kalorično.
Ameriške predsedniške volitve so en tak Daddy of ‘em All političnih kampanj. Iz ciklusa v ciklus sicer vse manj okusen teater.
No, za ameriške medije so volitve zlata jama, ker se bliska, poka in treska. In ker imamo mediji po naravi te stvari zelo radi, saj so odlične za gledanost etc., o vsem skupaj veliko slišite. Izveste pa, z redkimi izjemami, na žalost bolj malo.
Kandidatov za predsednika ZDA je malo morje
Več kot 500 vseh skupaj registriranih, ko sem nazadnje preverjala stran Zvezne volilne komisije (FEC). Vidnejših pa na demokratski strani pet in na republikanski rekordnih 16. Slednje je največ na katerikoli strani od sredine sedemdesetih (op. 1976), ki se štejejo za začetek moderne dobe ameriških predsedniških volitev. Povprečje imajo republikanci sicer okoli 9-10 na predsedniške volitve.
Ko sem dobro obveščeno prijateljico iz ZDA, ki mi je spomladi 2007, ko so vsi govorili o tem, kako bo HRC postala predsednica, pripovedovala o nekem Baracku Obami kot resnem demokratskem kandidatu (takrat sem jo malo čudno gledala, potem pa kmalu ne več), vprašala, kaj si misli o prijavljeni četici, jih je v grobem razdelila v štiri skupine:
(a) bufoni – biki, ki se non-stop nekam zaletavajo – načeluje jim Donald Trump (Rick Santorum, Mike Huckabee),
(b) tisti, ki nikoli ne bodo – predsedniki namreč (recimo Lindsay Graham, senator iz Južne Karoline),
(c) tisti, ki so nekoč bili – ljubljenci medijev (Chris Christie, guverner New Jerseya), in
(d) kandidati z resnimi šansami, da dobijo republikansko nominacijo – Jeb Bush, Marco Rubio, Scott Walker in John Kasich.
Glavni razlogi, zakaj je tokrat toliko republikanskih kandidatov, so naslednji:
(a) tekma je odprta, ni jasnega front-runnerja, kot je denimo HRC pri demokratih, ki bi že v štartu vzel pogum mnogim,
(b) glede na trende glasovanj, ena stranka redko dobi tri mandate zapored v Beli hiši (nazadnje Bush st. ’88 po Reaganu, še prej pa Truman daljnega 1948 po FDR seriji), s čimer obstaja, statistično gledano, velika verjetnost, da bo na volitvah 2016 zmagal republikanec,
(c) kot predsedniški kandidat avtomatično postaneš vidnejši, dobiš višji status in odmevnejšo platformo pri zagovarjanju svojih politik. Tako si tudi dvigaš ceno, ko dalje prodajaš svoje ekspertize, recimo Gingrich po 2012 in Huckabee po 2008 kot dobro plačana zunanja eksperta FOX News, in
(d) tehnološki napredek ter lahkotnost darovanja denarja preko spleta sta olajšala delo kampanjam, zato se jih vse več tudi odloča zanje.
(dobro je vedeti) Po odločitvi ameriškega Vrhovnega sodišča Citizen United (2010) so zagon dobile t.i. Super PACs, organizacije. Te naj ne bi imele nobene zveze, ne finančne, ne organizacijske, s kampanjami posameznih kandidatov (nekako tako neodvisne kot Budislav Vukas v arbitraži), lahko pa zanje potrošijo neomejene vsote denarja, prav tako lahko neomejene vsote denarja prejemajo od posameznikov, kar je bilo dotlej prepovedano.
Američani so se končno nehali delati fine: ameriške volitve so prosto na trgu, kot Sotheby’s ali Christie’s avkcija – kdor plača največ, jih dobi.
Kaj pa načrti za prihodnost?
Občutki in pričakovanja 🙂 . Če vas zanimajo ameriške predsedniške volitve, je naslednja stvar, ki je ne gre zamuditi, prva televizijska debata med kandidati za republikansko nominacijo. Zabeležite si – 6. avgust, Cleveland (Ohio), spremljali pa jo boste lahko na Fox News in preko Facebooka (po srednjeevropskem času bo to 7. avgusta med 3-5h zjutraj).
Ker je kandidatov preveč za predviden TV format (pravila sodelovanja), kjer naj bi bilo prostora le za 10 najvidnejših, bodo imeli pravico nastopa tisti, ki bodo v dneh pred debato v povprečju petih nacionalnih (ne lokalnih) anket med desetimi najbolj priljubljenimi. Po podatkih, ki jih izbirajo na RealClearPolitics, je spodaj trenutno stanje.
Ne biti presenečeni, če bodo kandidati (kandidatka je ena sama) do takrat skakali ven z butastimi in še bolj butastimi izjavami, saj imajo le-te dokazano odličen odziv pri volivcih in dokazano vrhunsko pokritost v medijih. Načeloma še kar velja, da večja, kot je bedarija, višje ratinge prinaša, ti pa več denarja. Sistem (surprise, surprise) nagrajuje kandidate tipa Trump – prazne flaše, ki dobro odmevajo. Šest jih bo torej odpadlo.
Na Metini listi bomo redno spremljali ameriške volitve, so stay tuned, I’ll be back.
Opomba 1: Predvolitve se začnejo 1. februarja 2016 v zvezni državi Iowa. Tu je natančen razpored.
Opomba 2: Ameriške predsedniške volitve bodo 8. novembra 2016. Ja, prav ste prebrali, 8. novembra prihodnjega leta.
Opomba 3: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.
Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
