TOP objave (december 2017)

Foto: Andrew Preble via Unsplash.

Nove, vrhunske objave slovenskih raziskovalcev in raziskovalk v imenitnih znanstvenih publikacijah! V decembrski izdaji rubrike TOP objave, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, več o:

  • Astrofizika: Izvor kozmičnih žarkov ekstremnih energij
  • Komunikacija živali: Vonj kot grožnja
  • Higiena in zdravje: Platina, paladij, rodij, molibden in stroncij v krvi žensk iz devetih držav
  • Tržna ekonomija in enakost spolov: Razlike v plačah med spoloma in starostnimi skupinami v Sloveniji
  • Sociologija: Dejavniki politične udeležbe mladih v Sloveniji

ASTROFIZIKA: IZVOR KOZMIČNIH ŽARKOV EKSTREMNIH ENERGIJ

Znanstveniki mednarodne kolaboracije Pierre Auger so objavili izsledke raziskav, ki kažejo, da kozmični delci z več milijonkrat večjimi energijami, kot jih imajo protoni v velikem hadronskem trkalniku LHC, prihajajo iz izvorov izven naše galaksije.

Rezultat je revolucionaren, saj je vprašanje, ali kozmični delci ekstremnih energij izvirajo iz izvorov znotraj naše galaksije ali iz izvengalaktičnih izvorov, odprto že več kot 50 let.

Raziskave namreč otežuje dejstvo, da se smeri potovanja kozmičnih delcev uklanjajo v galaktičnih magnetnih poljih, ter izjemna redkost teh dogodkov. Analiza vpadnih smeri več kot 30.000 kozmičnih delcev iz dosedanjih meritev je pokazala znatno anizotropijo vpadnih smeri, kar potrjuje hipotezo, da so izvori visoko energijskih delcev izven naše galaksije.

Objava temelji na več kot desetletnem naboru meritev največjega detektorja za kozmične žarke na svetu, Observatorija Pierre Auger v Argentini, pri katerem sodelujejo tudi Marko Zavrtanik in Andrej Filipčič iz Instituta Jožef Stefan ter Gašper Kukec Mezek, Ahmed Saleh, Samo Stanič, Marta Trini, Sergei Vorobiov, Lili Yang, Danilo Zavrtanik in Gabrijela Zaharijaš iz Univerze v Novi Gorici.

Znanstveniki so v sodelovanju s kolegi iz 70-ih raziskovalnih inštitucij svoje dosežke objavili v prestižni znanstveni reviji Science.

SLIKA: Eden izmed 1660-ih Čerenkovih detektorjev, ki sestavljajo talni detektor observatorija.

KOMUNIKACIJA ŽIVALI: VONJ KOT GROŽNJA

V okviru agresivnega vedenja rivali drug drugemu sporočajo svojo moč in pripravljenost za spopad prek različnih vedenj in signalov. Grožnje so vrsta signalov, ki nasprotnikom sporočajo veliko verjetnost za fizičen napad. Praviloma so to vidni in zvočni signali, ki jih sporočevalec hitro prilagaja trenutni situaciji.

Raziskovalki z Nacionalnega inštituta za biologijo, Nataša Stritih Peljhan in Alenka Žunič Kosi, sta pri samcih jamskih kobilic (Troglophilus neglectus) opisali edinstven primer uporabe vonja, ki deluje kot grožnja.

Pri tej gluhi, nočno aktivni vrsti, vidni in zvočni dražljaji niso prisotni. Med boji samci vonj oddajajo prek žlez, ki jih kratkotrajno izbočijo na površino telesa in s tem nasprotnika učinkovito odvrnejo od stopnjevanja agresije. To je prvi poznan primer ‘grozilnega vonja’ med kopenskimi živalmi.

Rezultate sta raziskovalki objavili v mednarodni reviji PLoS ONE.

SLIKA: Žlezne vrečke z rdečkasto tekočino samec izboči preko kožnih gub med členi zadka. Pri tem odda veliko količino vonja. Istočasno agresijo izraža tudi z dvignjeno telesno držo.

HIGIENA IN ZDRAVJE: PLATINA, PALADIJ, RODIJ, MOLIBDEN IN STRONCIJ V KRVI ŽENSK IZ DEVETIH DRŽAV

Ocena vpliva dolgotrajne izpostavljenosti nizkim koncentracijam elementov na zdravje najbolj občutljive populacije, to je bil glavni cilj mednarodnega konzorcija 35 partnerjev iz 22 držav in del tega so bili tudi raziskovalci iz Instituta Jožef Stefan in Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Del raziskav je vključeval določanje platine (Pt), paladija (Pd), rodija (Rh), molibdena (Mo) in stroncija (Sr), za katere je bilo do zdaj na voljo zelo malo zanesljivih podatkov o izpostavljenosti ljudi. To lahko pripišemo nezadostnim analitskim zmogljivostim instrumentov v preteklosti. Napredek v zadnjih letih pa nam omogoča bolj zanesljivo določanje izjemno nizkih nivojev teh elementov z visokoločljivim masnim spektometrom.

V krvi žensk, starih od 47-61 let, iz šestih evropskih in treh ne-evropskih držav so določili zelo nizke vrednosti platine, paladija, rodija, molibdena in stroncija. Kljub majhnemu vzorcu (25 žensk/državo), so opazili razlike med posameznicami v državah in med različnimi državami za vse elemente.

Platina, paladij in rodij se zelo veliko uporabljajo v katalizatorjih za čiščenje avtomobilskih izpušnih plinov, vendar povezave vrednosti v krvi z inteziteto prometa niso dokazali. Presenetljiva pa je bila ugotovitev, da se platina, ki se kot cisplatin uporablja pri zdravljenju več vrst raka, lahko zadržuje v organizmu še več let po končanem zdravljenju.

Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji International Journal of Hygiene and Environmental Health.

SLIKA: Koncentracije platine, paladija in rodija v krvi žensk iz devetih držav. Vrednosti oseb zdravljenih s cisplatinom so izključene iz slike.

TRŽNA EKONOMIJA IN ENAKOST SPOLOV: RAZLIKE V PLAČAH MED SPOLOMA IN STAROSTNIMI SKUPINAMI V SLOVENIJI

Sociologi iz Univerze v Kaliforniji, Irvine, in Univerze v Ljubljani, Joseph King, Andrew Penner, Nina Bandelj in Aleksandra Kanjuo-Mrčela so analizirali podatke Statističnega Urada Republike Slovenije, kjer lahko primerjamo plačne razlike med moškimi in ženskami, ki delajo v istem poklicu za istega delodajalca, z enako stopnjo izobrazbe in leti delovnih izkušenj.

Analize pokažejo, da je tranzicija v tržno ekonomijo v Sloveniji prinesla občutno naraščajoče razlike v neenakosti plač po spolu za mlajše ženske.

Razlike po spolu v plačilu za delo v enakem poklicu za istega delodajalca med delavci, rojenimi med leti 1934 in 1963, obstajajo, vendar se čez čas ne povečujejo. Ravno obratno pa razlike v plačah po spolu za tiste rojene med 1983 in 1974 občutno narastejo v obdobju od 1993 in 2007, za katerega so podatki na voljo. Za primer, leta 2007 so bile ženske, ki so šele začele svojo delovno pot v zgodnjih 90-ih, v povprečju plačane kar 25 % manj kot enako stari moški, ki so delali v istem poklicu za istega delodajalca. Glede na trend je verjetno, da se bodo plačne razlike med spoloma še povečale, ko se starejše kohorte upokojijo.

Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji Social Science Research.

SLIKA: Plačna neenakost po spolu za različne starostne skupine (v istem poklicu in v isti organizaciji), 1993-2007.

SOCIOLOGIJA: DEJAVNIKI POLITIČNE UDELEŽBE MLADIH V SLOVENIJI

Eden izmed pogojev učinkovitega delovanja demokratičnih političnih sistemov je vključenost državljanov v procese odločanja.

V zadnjih desetletjih je politična participacija v razvitih evropskih državah v upadu, še posebej je nizka med mladimi, prav tako pa med družbenimi skupinami obstajajo neenakosti v pogostosti participacije.

Kateri dejavniki pa spodbujajo politično udeležbo mladih v Sloveniji?

Andrej Kirbiš, Sergej Flere, Darko Friš, Marina Tavčar Krajnc in Tina Cupar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so preučili dejavnike treh dimenzij participacije mladih v javnem življenju: konvencionalne oz. strankarske, protestne in civilnodružbene. Rezultati so med drugim pokazali, da višje zanimanje za politiko, pogostejše razpravljanje o politiki s starši in vrstniki ter demokratične vrednote zvišujejo verjetnost nekaterih oblik participacije mladih.

Avtorji so rezultate raziskave objavili v mednarodni reviji International Journal of Sociology.

SLIKA: Ilustracija protestne udeležbe mladih.

Protesti Occupy Wall Street (foto: Paul Stein via Wikipedia).

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave

Več od Dr. Zoran Levnajić

TOP objave (april 2016)

V rubriki TOP objave, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v...
Beri dalje