Januarsko izdajo TOP objav začenjamo z novim paketom vrhunskih objav slovenskih znanstvenic in znanstvenikov, izpostavljamo naslednje raziskave: (1) o ekonomski recesiji in počutju, (2) socialnem prilagajanju otrok na prehodu v osnovno šolo, (3) o načrtovanju izvedbe elektronskih elementov v bioloških sistemih, (4) o infinitivu aoristu v grščini in (5) postrežbi v posteljo med zimskim spanjem medvedov.
TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.
1. EKONOMSKA RECESIJA IN POČUTJE
Ekonomska kriza in prazna denarnica vsekakor vplivata na naše počutje, vprašanje pa je, kakšen je točno ta vpliv.
Gregor Gonza in Anže Burger s Fakultete za družbene vede v Ljubljani sta preučila učinke zadnje recesije na subjektivno blaginjo posameznikov iz 36 evropskih držav v obdobju 2002-2013. Cilj je bil odkriti, kako se subjektivna blaginja spreminja skozi celoten poslovni cikel in kako jo oblikujejo individualni in agregatni socioekonomski dejavniki. Rezultati analize kažejo, da ekonomska kriza vpliva na subjektivno blaginjo negativno, vendar s pojemajočim učinkom pri intenzivnejših letnih spremembah BDP.
Posamezniki se namreč v krizi psihološko prilagodijo na spremenjene okoliščine.
Bolj pomembni dejavniki subjektivne blaginje postanejo relativni dohodek, neenakost dohodkov v družbi, osebno stališče do neenakosti, religioznost in nekognitivne sposobnosti. Manj vplivna dejavnika pa postaneta življenje v zvezi in raven brezposelnosti v državi.
Avtorja sta členek objavila v reviji Journal of Happiness Studies.
SLIKA: Gibanje treh različnih indikatorjev subjektivne blaginje med leti 2002-2013. Stolpci prikazujejo odklone subjektivne blaginje v indeksnih točkah od povprečja leta 2002. Črta prikazuje povprečno letno rast bruto domačega proizvoda v obravnavanih državah.
2. SOCIALNO PRILAGAJANJE OTROK NA PREHODU V OSNOVNO ŠOLO
Razvoj učinkovitega socialnega vedenja predstavlja pomembno nalogo v otroštvu.
Maja Zupančič in Anja Podlesek z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter Tina Kavčič s Pedagoške fakultete v Kopru so ugotovile, da osebnostne značilnosti otrok pri petih letih starosti oblikujejo njihovo socialno vedenje eno leto kasneje, ko so obiskovali šolo.
Ekstravertiranost (družabnost, aktivnost, pozitivna čustva) in vestnost (usmerjenost k dosežku, organiziranost) predstavljata ugodno izhodišče za razvoj socialno kompetentnega vedenja; visoko čustveno nestabilni otroci so verjetneje izražali več potrtosti, izključenosti iz vrstniške skupine in odvisnosti od odraslih v šoli; otroci, ki so bili v vrtcu zaznani kot razmeroma nesprejemljivi (trmoglavi, neugodljivi), pa so leto pozneje pogosteje izražali jezo, se prepirali z vrstniki in nasprotovali učiteljici. Rezultati lahko prispevajo k zgodnjemu prepoznavanju otrok, ki so rizični za razvoj različnih težav v socialnem prilagajanju.
Članek so objavile v reviji Child Indicators Research.
SLIKA: Povezave med osebnostjo otrok v vrtcu in njihovim socialnim prilagajanjem v prvem razredu.
3. NAČRTOVANJE IZVEDBE ELEMENTOV Z MOŽNOSTMI PROCESIRANJA PODATKOV
Sintezna biologija si prizadeva s pomočjo bioloških enot, kot so celice, zgraditi logične biološke elemente, uporabne za novo generacijo računalnikov. Ene takšnih enot so sinhrona sekvenčna vezja kot npr. pomnilne celice, ki predstavljajo enega izmed bistvenih gradnikov pri realizaciji hitrega in zanesljivega računalnika.
Lidija Magdevska, Žiga Pušnik, Miha Mraz, Nikolaj Zimic in Miha Moškon s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so predstavili računalniško načrtovanje sinhrone sekvenčne t.i. D pomnilne celice in predlagali njeno uporabo pri izvedbi robustnega in skalabilnega biološkega števca. Pri tem so uporabili računalniški pristop za modeliranje in načrtovanje sintetičnih bioloških sistemov ter tako naredili pomemben korak k dejanski realizaciji tega načrta.
Avtorji so članek objavili v reviji Journal of Computational Science.
SLIKA: Gensko regulatorno omrežje D pomnilne celice v Master-Slave vezavi.
4. INFINITIV AORIST V GRŠČINI
Grščina Nove Zaveze in neliterarnih besedil, kakršna so antična zasebna pisma, ohranjena na papirusnih najdbah iz Egipta, je za zgodovinsko jezikoslovje izjemnega pomena. Ti viri namreč dobro odražajo spremembe, ki jih je v poklasični dobi (3. st. pr. Kr. – 4. st. po Kr.) doživela grščina, jezik z najdaljšo in najbolje dokumentirano zgodovino v Evropi.
Jerneja Kavčič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z vidika novejših dognanj o grškem glagolu razlaga izogibanje infinitiva aorista v funkciji izražanja preddobnosti. Ta lingvistično zanimiv pojav, značilen za skladnjo nedoločnika v poklasični dobi, je bil v strokovni literaturi opažen že ob koncu 19. st., a ni bil pojasnjen.
Avtorica je svoj članek obljavila v reviji Journal of Greek Linguistics.
SLIKA: Starogrško zasebno pismo na papirusu, najdeno v kraju Oksirinh (danes el-Bahnasa) v Egiptu (2. st. po Kr.).
5. POSTREŽBA V POSTELJO MED ZIMSKIM SPANJEM MEDVEDOV
Kako spijo medvedi in kaj se jim med spanjem dogaja, je vedno zanimiva tema, ne samo z znanstvenega zornega kota.
Miha Krofel, M. Špacapan in K. Jerina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so spremljali potek zimovanja pri 17ih slovenskih medvedih s pomočjo telemetričnega spremljanja.
Raziskava je pokazala, da so se slovenski medvedi pozimi pogosto zbujali in zapuščali brloge.
Primerjava s prejšnjimi raziskavami v tujini je pokazala tudi, da medvedi v Sloveniji v brlogu preživijo bistveno manj časa – samice za 45 % in samci za 56 % manj časa, kot bi pričakovali za našo geografsko širino. Razlog za opažene razlike je najverjetneje zimsko krmljenje medvedov s koruzo. Pozimi medvedi namreč redno obiskujejo ta krmišča.
Avtorji so svoj prispevek objavili v reviji Journal of Zoology.
SLIKA: Rjavi medved (foto: bodsa via Pixabay).
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.
Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave