V septembrski izdaji TOP objav slovenskih znanstvenic in znanstvenikov več o vrhunskih objavah in raziskavah: (1) podnebne spremembe in poplave, (2) struktura DNK in tveganje za avtizem, (3) skupno spanje kot socializacijska, zdravstvena in vzgojna dilema in (4) medcelična povezanost med bakterijami.
TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.
1. PODNEBNE SPREMEMBE IN POPLAVE
Poplave v Evropi in Sloveniji so v zadnjih desetletjih vedno pogostejše, kar zahteva podrobno in poglobljeno analizo njihovih trendov.
Mojca Šraj s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s kolegi iz kar 22 evropskih držav analizirala podatke 50-letnega obdobja z več kot 4000 vodomernih postaj iz 38 evropskih držav.
Raziskava je pokazala, da se je čas pojavljanja visokih vod v Evropi dramatično spremenil.
Vpliv pa ni enoznačen, v posameznih delih Evrope se poplave pojavljajo prej, spet v drugih pozneje v letu. Avtorji so ugotovili, da so te spremembe še posebej izrazite v zahodni in severovzhodni Evropi, kjer je zaznano zgodnejše pojavljanje visokih vod, ter ob Severnem morju in v Sredozemlju, kjer se visoke vode pojavljajo kasneje. Če se bo ugotovljen trend spreminjanja časa pojavljanja poplav nadaljeval, so možne zaskrbljujoče ekonomske in okoljske posledice.
Svoja dognanja so avtorji obavjili v vrhunski svetovni reviji Science.
SLIKA: Poplavljanje Kamniške Bistrice aprila 2017 (foto: Šraj).
2. STRUKTURA DNK IN TVEGANJE ZA AVTIZEM
DNK ponavadi povezujemo s strukturo dvojne vijačnice (levo na spodnji sliki), ki sta jo leta 1953 opisala Nobelova nagrajenca Watson in Crick. DNK je odgovorna za praktično vse celične funkcije, vkljušno s razvojem same celice.
Sodelavca Kemijskega inštituta v Ljubljani, Vojč Kocman in Janez Plavec, sta odkrila novo strukturno družino, v katero se zvijejo zaporedja iz nadzorne regije človeškega gena, ki ga imenujemo »PLEKHG3«. Ta gen se namreč povezuje s povečano stopnjo tveganja za avtizem. Struktura je v nasprotju s pričakovanji stabilizirana z GG-pari, ki so naloženi na GA- in GC-pare v obliki štirivijačnega zvitja (desno na spodnji sliki).
Podobne odseke s podobnimi ponovitvami najdemo še v nadzornih regijah 38 človeških genov, ki so povezani z razvojem živčevja, nevrološkimi motnjami, abnormalnim razvojem kosti in hrustanca, rakom in nadzorom osnovnih celičnih procesov.
To odkritje lahko vpliva na boljše napovedi in tudi na morebitno zdravljenje avtizma.
Avtorja sta svoj dosežek objavila v prestižni mednarodni reviji Nature Communications.
SLIKA: Dvojna vijačnica (levo) in AGCGA-kvadrupleks iz nadzorne regije gena, ki ga povezujejo s pojavom avtizma (desno).
3. SKUPNO SPANJE KOT SOCIALIZACIJSKA, ZDRAVSTVENA IN VZGOJNA DILEMA
Skupno spanje je eno izmed oblik spanja, ko si matere delijo posteljo s svojim otrokom. Je tudi eden izmed načinov povezovanja staršev in otrok, ki starše nemalokrat spravlja v novodobne socializacijske dileme (glej shemo).
Raziskovalke Anita Jug Došler, Manca Jarc, Ana Polona Mivšek, Petra Petročnik, Teja Škodič Zakšek in Mateja Kusterle z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani so analizirale podatke anket od 1048 Slovenk glede njihovih navad spanja s otroci.
Statistike kažejo, da 45 % slovenskih dojenčkov spi v lastni postelji, ki je zraven postelje staršev, medtem ko si 27 % otrok deli posteljo s starši.
Rezultati tudi odkrivajo zelo različne razloge, zakaj se družine odločajo za eno ali drugo obliko spanja: od prostorskih in finančnih omejitev do prepričanja, da bodo z ločenim spanjem starši dosegli otrokovo samostojnost. O psiholoških in socialnih vidikih skupnega spanja starši niso dovolj informirani, ne glede na to, če se s tem vprašanjem ukvarjajo ali ne. Raziskovalke zaključujejo, da je zavedanje, da glede skupnega spanja ne obstaja ena sama preprosta razlaga, ki je primerna za vse družine in vse okoliščine, eno izmed najpomembnejših načel za svetovanje staršem.
Dosežek je objavljen v mednarodni reviji International Journal of Humanities and Social Science Invention.
SLIKA: Skupno spanje (foto: smpratt90 via Pixabay).
4. MEDCELIČNA POVEZANOST MED BAKTERIJAMI
Bakterije so povsod okrog nas, zato je preučevanje njihovega vedenja ključnega pomena. Skupina raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani, Simon Sretenović, Biljana Stojković, Iztok Dogsa, Rok Kostanjšek in Igor Poberaj pod vodstvom David Stoparja, je odkrila mehanske povezave med bakterijami, za katere se je prej menilo, da ne obstajajo.
Z uporabo optične pincete so raziskovalci opazili, da se celice v redkih bakterijskih suspenzijah povežejo v nevidno mrežo, preko katere sledijo gibanju optično ujete bakterije. To temeljno naravoslovno odkritje dejansko pomeni, da se lahko medcelična povezanost, ki je bila vedno znak višje stopnje razvoja in rezervirana za večcelične organizme, pojavlja tudi pri bakterijah. Ta vpogled spreminja naš pogled na razumevanje bakterijskega sodelovanja, vpliva bakterij na okolje in pojava večceličnosti.
Avtorji so svoj rezultat objavili v prestižni mednarodni reviji Nature Communications.
SLIKA: Deleča se bakterija (označena s puščico), vgrajena v oblak zunajceličnega polimernega materiala, ki ji omogoča povezave s sosednjimi celicami.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.
Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave