V dobi digitalizacije vsega

V zadnjem obdobju sta se obseg in pomen digitalizacije občutno povečala. Zdi se, da poskušamo prav vse opisati z binarno kodo, elektronsko obdelati in shraniti. Trend digitalizacije primerno ponazarjajo rezultati iskalnika Google. Število najdenih rezultatov pri na temo ‘digitalizacija poslovanja’ je bilo še leta 2010 v Sloveniji 500, pet let kasneje 2.510 in v letošnjem letu do septembra že 3.540.

V zadnjih letih se je na področju uporabe informatike v poslovnem in vsakdanjem življenju veliko spremenilo. Bistvene premike je zaznati v vsakdanjem življenju, ko ima slehernik na voljo pametni telefon, ki večini omogoča bistveno več digitalne aktivnosti kot nekoč namizni računalnik.

Z možnostjo dostopa do spleta kjerkoli in kadarkoli, je uporaba elektronskega poslovanja in digitalnega sveta postala samoumevna tudi pri vsakodnevnih opravilih.

Dnevno vznikajo nove digitalne rešitve in aplikacije za pametne telefone, ki nam pomagajo nakupovati, telovaditi, spremljajo naše zdravstevno stanje, učni proces in nas povezujejo z ostalimi družinskimi člani. Nakupovanje, naročanje storitev, izobraževanje in ostala vsakodnevna opravila so se z razcvetom digitalizacije občutno spremenila. Opisane spremembe so hkrati priložnost za podjetja, ki naslavljajo množični trg, saj lahko danes precej enostavno in brez časovnih omejitev prodajajo svoje izdelke in storitve širokemu krogu potrošnikov.

Doba digitalizacije je prinesla večjo informiranost ponudnikov in uporabnikov storitev. Uporabniki s klikanjem in iskanjem po spletu pridobivajo ključne informacije za odločanje pri nakupu, ponudniki preko istega klikanja prepoznavajo navade in zanimanja kupcev, kar vse lahko precej natančno analizirajo. Hitra in neposredna prepoznava in analiza navad potrošnikov ponudnikom omogoča sprotno prilagajanje ponudbe in posredno povečanje prodaje.

Valu digitalizacije se je v zadnjem obdobju smelo pridružila tudi javna uprava, ki svoje storitve seli tudi v digitalni svet, uporabniku pogosto bistveno bolj prijazen in enostavneje dostopen. Vendarle digitalizacija ne pomeni samo pretvarjanje obstoječih analognih procesov v digitalne. Gre tudi za velik skok na področju pridobivanja, shranjevanja in analiziranja podatkov ter seveda za uporabo zbranih in analiziranih podatkov pri nadaljnjem razvoju produktov in storitev.

JE DIGITALIZACIJA RES NEKAJ NOVEGA?

Špica se že od samega začetka svojega obstoja ukvarja z avtomatizacijo, informatizacijo in v zadnjih letih še posebej z digitalizacijo procesov. Postopek digitalizacije se tudi pri Špici ni samo terminološko spreminjal, temveč se je v celotnem obdobju tudi evolucijsko razvijal, pri tem pa nadgrajeval možnosti in zmogljivosti svojih rešitev. Dostopnejša in zmogljivejša programska in strojna oprema sta premikali okvire razmišljanja glede omejitev in možnosti. Zaposleni, ki so ves čas v stiku z digitalnim svetom, bistveno lažje sprejemajo spremembe postopkov, jih celo zahtevajo in predvsem aktivno sodelujejo pri njihovem razvoju in uveljavljanju.

Ilustrativen primer opisanega razvoja je rešitev osebni nakupovalni pripomoček, ki ga je razvilo podjetje Motorola na svojih mobilnih bralcih črtne kode. Kupec se je ob prihodu v trgovino identificiral s svojo kartico lojalnosti, pridobil svoj običajni nakupovalni seznam na mobilni bralec črtne kode. Ob nakupovanju je že skeniral izdelke in jih zlagal v košaro. Na koncu nakupovalne poti mu na blagajni ni bilo potrebno ponovno zlagati artiklov na trak, ampak je samo predal svoj bralec črtne kode blagajničarki, ki je podatke uporabila za izstavitev računa.

Sama ideja je bila za uporabnike zelo privlačna, pri tem pa so se nekoliko nepričakovano nad novostjo najbolj navduševali starejši kupci. Pripomoček jim je namreč dajal občutek nadzora nad kupovanjem, pa tudi spomnil jih je na določen artikel, ki bi ga morda pozabili kupiti.

Vseeno se je zadeva pogosto zataknila pri samem trgovcu. Pričakovana dodana vrednost za trgovca namreč ni bila samo zadovoljni kupec, temveč predvsem dodatno pospeševanje prodaje. Sistem je zato kupca ob nakupovanju obveščal o akcijah, pri tem pa upošteval njegov izbor artiklov. Osnovna ideja je bila v tem, da trgovec na podlagi pridobljenih podatkov o nakupovalnih navadah kupca že med samim postopkom nakupovanja oblikuje personalizirano ponudbo, ki se odraža v večji prodaji. Smela ideja proti pričakovanjem ni nasedla pri kupcih, temveč v marketinškem oddelku, kjer niso znali obdelati in analizirati dragocenih podatkov ter pripraviti primerne marketinške akcije, vsaj ne pravočasno.

Danes je nekoč izjemno napredena rešitev postala samo ena izmed mnogih možnih oblik nakupovanja. Splošna informiranost kupca je namreč danes takšna, da praviloma pride v trgovine že z izdelanim seznamom v mobilni aplikaciji in primerja cene v realnem času med nakupom samim. Moč usmerjanja nakupa se je od trgovca preselila na kupca. Kupec je tisti, ki upravlja z informacijami in se na podlagi njih odloča.

DIGITALIZACIJA JE BREZMEJNA

Smo v dobi, ko omejitev skorajda ni več. Vse se da. Včasih sta nas omejevali programska in strojna oprema, predvsem njihova zmogljivost. S povečanjem zmogljivosti opreme so se začele odpirati nove priložnosti. Možnost uporabe storitev v oblaku je premaknila najboljše programske rešitve k manjšim uporabnikom in širši publiki. Danes si lahko vsako mikro podjetje privošči svoj bigdata in informatiziran proces, brez večjih investicij v informacijsko infrastukturo.

Digitalizacija seveda ne pomeni samo vlaganja v novo sodobnejšo opremo in hranjenja dokumentov v elektronski obliki. Prava digitalna transformacija so ljudje, procesi in novi poslovni modeli.

Strategija digitalne transformacije ne sme biti usmerjena samo na tehnologijo. Ljudje smo tisti, ki bomo odločali, ali je bila transformacija uspešna. Ni namreč nepomembno, da se tudi najbolj napredna tehnologija v praksi ne bo obnesla, če je ne bomo prevzeli uporabniki za svojo. Tako je v procesu digitalizacije pomembno spremljati in po potrebi tudi spreminjati razmišljanje ljudi. Transformacija mora vsebovati strukturiran pristop in helikopterski pogled na poslovanje podjetja. Potrebno je razmisliti, kje vse nam bodo na novo pridobljeni podatki koristili in kako se na podlagi njih poišče nove poslovne priložnosti.

Pri poslovanju je potrebno upoštevati, da je nagovarjanje strank zaradi digitalizacije postalo dostopnejše, zato je primerno, da so tudi ponujene storitve strankam prilagojene in do njih čimbolj prijazne. Ne sme biti dvoma, da je strah ljudi, da bodo zaradi digitalne transformacije izgubili službe, do neke mere upravičen. Je pa pri tem vsekakor potrebno upoštevati, da se bodo ravno z digitalno transformacijo in zaradi nje pojavile tudi nove službe. Slovenija s svojim visoko izobraženim kadrom je tista, ki lahko pravočasno zapolni nova delovna mesta z novimi znanji. Pri tem seveda ne sme pozabiti na pravočasno izobraževanje bodočega kadar in tudi že obstoječega, vse z novimi znanji.

DODANA VREDNOST DIGITALIZACIJE SO PODATKI

Pri prenovah procesov se vedno išče odgovor na vprašanje, kako v realnem času pridobiti podatke na sami lokaciji in jih čim hitreje posredovati v centralno, kjer so na voljo za analizo in nadaljnje odločanje. Včasih so bili uporabniki povsem zadovoljni že s tem, da so bili zbrani podatki v elektronski obliki in ne samo na papirju in da je bil prenos v centralni računalnik primerno poenostavljen.

Razvoj zahtev in poslovanja se je odvijal vzporedno z razvojem tehnologije. Ko so mobilni terminali omogočali povezavo preko GPRS-ja in kasneje WiFi-ja, so bili podatki na voljo za analizo v realnem času. Pogosto se je zgodilo, da v centralni niso imeli dovolj zmogljivega računalnika, da bi pravočasno zbrane podatke dovolj hitro obdelali in transformirali v relevantne informacije za odločanje. Podatki so bil v podjetjih na voljo pravočasno, vendar ne tudi v primerni obliki. Z rastjo zmogljivosti računalnikov se je bistveno povečala tudi možnost analize pravčoasno zbranih podatkov.

Z uporabo spleta, pametnih telefonov z raznimi aplikacijami dnevno puščamo svoje digitalne sledi in podatke. Ponudnikom storitev te sledi omogočajo analiziranje naših navad in obnašanja, kar ima za posledico tudi izboljšave storitev in produktov.

Svojo digitalno sled in podatke o svojih navadah smo pred leti puščali zavestno, z uporabo kartic lojalnosti, ki so trgovcem omogočali analizo naših nakupov in s tem tudi personalizirano ponudbo. Danes se je količina podatkov, ki jih puščamo v svoji digitalni sledi, bistveno povečala.

INTERNET STVARI

V prihodnosti se bodo naši podatki zagotovo združili s podatki stvari (Iinternet of things – IoT). Digitalizacija bo omogočala danes težko predstavljivo. Digitalna komunikacija bo možna med uporabniki in artikli in tudi med artikli samimi. Lahko se veselimo opomnikov na telefonu v smislu: »Presegli ste prag minimalnih zalog mleka v hladilniku. Potrdi dostavo danes ob 18:00 na dom.«. Vsak polizdelek bo komuniciral na proizvodnji liniji s centralo, ki bo lažje planirala proizvodnjo in tudi prodajo končnih izdelkov.

Digitalizacija je precej širok pojem, ki nas pri iskanju rešitev ne sme omejevati ali plašiti. Dovzetni smo do novih oblik storitev, ki  bi se nam zdele še pred nedavnim nesprejemljive. Pred leti bi si večina težko predstavljala, da bi za počitnice najela sobo pri popolnemu neznancu in si z njim delila kopalnico in kuhinjo.

DIGITALNI JEZIK

Novi izzivi, ki zahtevajo nove pristope, se sproti odpirajo na vseh področjih življenja. Sproti in brez predaha se bo potrebno učiti novega jezika. Digitalnega jezika, katerega slovar, slovnica  in pravopis se dnevno širijo in razvijajo. Nepismenim bo verjetno težje kot kadarkoli prej.

 

Bojana Korošec (foto: osebni arhiv)
Bojana Korošec (foto: osebni arhiv)

Avtorica: Bojana Korošec, v Špici skrbi za razvoj novih poslovnih priložnosti in poslovne mreže partnerjev v tujini. Je svetovalka s področja prenove poslovnih procesov in poslovne analitike.

Več od Bojana Korošec

V dobi digitalizacije vsega

V zadnjem obdobju sta se obseg in pomen digitalizacije občutno povečala. Zdi...
Beri dalje