V svetlo prihodnost parka Tabor ne dvomimo več

Barvanje Čufarjeve ulice (foto: arhiv prostoRož)
Zala Velkavrh (foto: Nina Štajner)
Zala Velkavrh (foto: Nina Štajner)

Avtorica: Zala Velkavrh, programski vodja parka Tabor. Na Twitterju jo najdete pod @zalavrh.

Park Tabor se letos prebuja že v svoje tretje poletje. Iz majhnega, nepomembnega prostora je zrasel v kraj, poln ljudi, zvokov in barv. Postal je točka, kjer se srečujejo Taborjani vseh generacij, kamor ob sobotah s sprehoda po mestu zavijejo Ljubljančani in kjer se turisti ustavijo in razgledajo.

Letos se delo društva prostoRož širi na celotno četrt Tabor. Ta teden bo na Taboru najbolj zanimiv: barvamo Čufarjevo ulico in nanjo nameščamo pohištvo, v četrtek praznujemo Dan soseda, v soboto pa otvorimo poletni program v parku Tabor. To je zgodba o tem, kako so se tri (lani štiri, letos že pet!) dekleta zapletla in prepletla s četrtjo Tabor.

(foto: Sunčan Stone via prostoroz.org)
(foto: Sunčan Stone via prostoroz.org)

Kako smo začeli?

Začelo se je leta 2009. Takrat smo prostoRož skupaj z zavodom Bunker in Inštitutom IPOP raziskovali odnos prebivalcev Tabora do lastne četrti in se seznanili s težavami ter izzivi, s katerimi se srečujejo. Iz zgodb o zgodovini, razvoju in ljudeh je bilo ugotovljeno, da je bil park Tabor včasih pomembno srečališče za širšo okolico mesta. Današnji prebivalci pa so v raziskavi navedli predvsem pomanjkanje zelenja in prostorov za druženje. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da se nihče več ne počuti Taborjana.

Poletje v parku Tabor (foto: arhiv prostoRož)
Poletje v parku Tabor (foto: arhiv prostoRož)

Revitalizacijo parka Tabor in s tem celotne četrti smo zasnovali kot dolgoročen projekt, ki bo park ponovno vzpostavil kot osrednji prostor četrti, v katerem prebivalci radi preživiljajo svoj čas in v katerem nastajajo nove zgodbe Tabora. Park revitaliziramo po dveh, med seboj neločljivo povezanih poteh. Prva je prostorska obnova parka in opreme, ki se nahaja v njem. Ta ni težka in obsega le nekaj minimalnih posegov, kot so obnova klopi, otroškega igrišča in namestitev klopi, visečih mrež in lampijonov. Druga, bolj zahtevna, pa je oživitev parka. Da bi pregnali strah in negativno podobo, ki so jo ljudje imeli o parku, smo celotno poletje leta 2011 prirejali program brezplačnih dogodkov in aktivnosti, ki je obsegal področja kulture, športa, delavnic za otroke, glasbe, kulinarike in še česa. Dober odziv okoliških prebivalcev in institucij nas je prepričal, da smo leta 2012 nadaljevali tam, kjer smo poletje prej končali. Park je postajal vse bolj čist in urejen. Preizkusili smo koncept garažne razprodaje. Veselih ljudi je bilo v parku vse več.

Poletje v parku Tabor (foto: arhiv prostoRož)
Poletje v parku Tabor (foto: arhiv prostoRož)

Danes, leta 2013, v svetlo prihodnost parka ne dvomimo več. Prebivalci Tabora in celotne Ljubljane so spoznali, da je park Tabor urejen in prijeten kraj, natančno vedo, kje je in vanj zahajajo v vse večjem številu. V parku Tabor se bodo letos ponovno vrstili vsi tisti dogodki, ki so jih bili prebivalci lani najbolj veseli: knjižnica, delavnice in športne aktivnosti med tednom ter garažne razprodaje in ostali sejmi ob sobotah. Še bolj smo se potrudili, da bo park postal tudi prostor dobre kulinarike ter prijetnih kulturnih, glasbenih in literarnih dogodkov. Svoj program smo razširili tam, kjer smo začutili, da bi bile izboljšave dobrodošle. Otroška igra, popoldanski “Park jami” z DJ ekipami, turnirji, kvizi in družabne igre. Majhni koraki k bolj solidarni družbi so menjava semen in plodov, praktične delavnice in delovne akcije.

Dan soseda in Sprehod po soseski (foto: arhiv prostoRož)
Dan soseda in Sprehod po soseski (foto: arhiv prostoRož)

Na otvoritvi programa 18. maja bodo obiskovalci lahko menjali, prodajali in kupovali rabljene stvari na Garažni razprodaji, izbirali med deli mladih oblikovalcev na Umetniškem sejmu in okusili ulične prigrizke in napitke kulinaričnega kolektiva Trapez. Vsi ljubitelji zelenja bodo menjali svoje sadike, semena in kakšne zgodnje pridelke na Zelemenjavi, za katero skrbi Darja Fišer. Praznovanje bodo zvečer zaključili sodelavci Radia Študent z literarnim in kulturnim programom ter improvizacijski glasbeniki Tomaž Grom, Samo Kutin in Andrej Fon.

Četrtna skupnost Center bo 16. maja praznovala Dan soseda. V sklopu dogodka Sprehod po soseski smo povezali posameznike, ki bodo za svoje sosede prostovoljno priredili brezplačne kulturne, izobraževalne in družabne dogodke. Upamo, da bomo s tem povečali kulturno produkcijo na taboru in omogočili druženje čim širšemu krogu prebivalcev. Sosedje se bodo med drugim lahko udeležili branja poezije in degustacije sušija, se naučili izdelati fotografski zin, izdelke iz volne in gline ali pa sadili rože in se udeležili učne ure golfa med bloki.

Barvanje Čufarjeve ulice (foto: arhiv prostoRož)
Barvanje Čufarjeve ulice (foto: arhiv prostoRož)
Barvanje Čufarjeve ulice (foto: arhiv prostoRož)
Barvanje Čufarjeve ulice (foto: arhiv prostoRož)

Čufarjevo ulico dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz vrtca, osnovnih šol in gimnazije. Zato je ključno, da Čufarjeva postane ulica, ki bo prijazna do pešcev in kolesarjev. Medtem, ko to pišem, kolegice s prostovoljci barvajo severni del ulice na rumeno, modro in turkizno. Ulično pohištvo za ulico smo zasnovali in izdelali skupaj z dijaki in osnovnošolci, najmlajši pa si bodo na ograji Elektra Ljubljana uredili premične lesene živali in druge like, s katerimi bodo lahko ustvarjali zgodbe.

Namesto želja za prihodnost smo se na prostoRožu letos odločili za poziv: zdaj je čas, da prostore posvojimo in sami prevzamemo skrb nad njimi. Naš dolgoročni cilj je, da bi okoliški prebivalci in uporabniki počasi sami prevzeli skrb za vzdrževanje javnih prostorov, ki jim nekaj pomenijo. Resnično bi bili veseli, če bi prebivalci postali bolj angažirani glede problemov, ki jih zaznavajo, ter glede idej in želja, ki se porajajo za prihodnost. Mi se zavezujemo, da bomo pri reševanju težav in uresničevanju predlogov pomagali, kolikor bomo le lahko.

 

Več od Metina lista

Novinarji smo dolgočasni in dolgoročni študenti

Novinarka in urednica Barbara Šurk o poročanju z Bližnjega vzhoda in kulturnem...
Beri dalje