Vse, kar morate vedeti o francoskih predsedniških volitvah 2017

Foto: Frédéric BISSON via Flickr)

Pred nami so najbolj nepredvidljive francoske predsedniške volitve zadnjih nekaj desetletij. Gotovo je le eno – zmagal bo nekdo, čigar ime se konča na N (Macron, Le Pen, Fillon, Mélenchon, Hamon). Pred kratkim je znanec Francoz pripovedal, da so si člani njegove razširjene družine ob kosilu na velikonočni ponedeljek povsem skočili v lase zaradi politike. Tudi tisti plešasti. Tako zelo, da je vsem vzelo apetit. Stari so bili za Fillona, mladi za Melenchona, vsi vmes za Macrona.

Osrednje politične stranke v Franciji so v hudi krizi, volilno telo je muhasto kot kakšna čedna Francozinja, nestanovitno in bega od enega do drugega neobičajnega kandidata oz. kandidatke.

Bolj kot za predstavljanje programov gre na tokratnih volitvah za spopad osebnosti. Kandidatov oz. kandidatk je 11, favoriti za zmago so štirje in če gre verjeti anketam, se vsak od teh štirih lahko uvrsti v drugi krog. Od teh štirih pa le eden od njih – Fillon – prihaja iz velike tradicionalne stranke.

Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako se bo v luči Brexita in izvolitve Trumpa v ZDA vsesplošen gnev proti političnim elitam razpletel v Franciji. 

KDAJ SO VOLITVE?

Prvi krog je v nedeljo, 23. aprila 2017.

KDO SO GLAVNI KANDIDATI OZ. KANDIDATKE?

MARINE LE PEN (Nacionalna fronta) – 48-letna odvetnica, vodja skrajno-desničarske in nacionalistične stranke, ki agresivno benti čez priseljence, muslimane, proti globalizaciji, proti EU …

Napoveduje referendum za izstop Francije iz EU in opustitev evra kot nacionalne valute.

Podporo uživa predvsem pri odrinjenih, jeznih volivcih in volivkah, v delavskem razredu in … tudi mladih.

Vir: Facebook stran Marine Le Pen.

EMMANUEL MACRON (En Marche) – do nedavnega gospodarski minister v Hollandovi vladi. Prvič na volitvah. 39-letni bankir, ki vodi gibanje, nima za sabo nobene stranke. Centrist, ki nagovarja tako leve kot desne.

V kampanji edini zagovarja močno Evropo in osrednjo vlogo Francije v njej.

Glede množičnih migracij v Evropo govori, da se jih bo treba navaditi in sprejeti. Pravi, da je povojna generacija ustvarila sklerozno Francijo in da je čas, da vajeti prevzamejo mlajši.

Vir: Facebook stran Emmanuela Macrona.

FRANCOIS FILLON (Republikanci) – 63-letni pravnik, konzervativec, večni politik, ki rad govori o vrednotah, hkrati pa je zaradi afere Penelopegate – fiktivne zaposlitve soproge in otrok kot svetovalcev v parlamentu in senatu – izgubil mogočno podporo, čeprav je bil še pred meseci v vlogi glavnega favorita.

Velja za francosko Margaret Thacher, oklestil bi mogočno francosko javno upravo – ukinil 500.000 delovnih mest.

Zavzema se za Evropo suverenih držav, ki jih družijo enake vrednote, je proti splavu, ima podporo francoskih primcev in je proti nekontroliranemu islamskemu priseljevanju.  

Vir: Facebook stran Francoisa Fillona.

JEAN-LUC MELENCHON (Radikalna levica) – 65 let, predstavlja se kot kandidat proti francoski politični eliti, proti globalizaciji, za izstop FRA iz zveze NATO in vnovična pogajanja z EU o večji suverenosti FRA.

Upokojitveno starost bi znižal na 60 let, zmanjšal delovni teden iz 35 na 32, povečal socialne pravice, zavzema se za redistribucijo bogastva.

100 % bi obdavčil vse, ki zaslužijo več kot 360.000 EUR/leto.

Vir: Facebook stran Jean-Luca Mélenchona.

KOLIKO GLASOV MORA ZBRATI ZMAGOVALEC OZ. ZMAGOVALKA, ČE ŽELI ZMAGATI V PRVEM KROGU?

Večino, torej vsaj 50 %.  V zgodovini sedanjega volilnega sistema se še ni zgodilo, da bi kdo zmagal že v prvem krogu in je malo verjetno, da bi bile tokratne volitve kaj drugačne. Če ne zaradi drugega, že zaradi gneče (9 kandidatov in 2 kandidatki) na volilnih lističih. 

Francija šteje 67 milijonov državljanov in državljank, volilno pravico imajo vsi, starejši od 18 let. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2012 je bila udeležba okoli 80 %.

KOMU ANKETE PRIPISUJEJO NAJVEČ MOŽNOSTI?

Zelo izenačeno je in nepredvidljivo. Le Pen, Macron, Fillon in Melenchon se držijo precej skupaj, kdorkoli od njih lahko pride v drugi krog, če so javnomnenjske ankete vsaj približno dobro ujele duha časa.

Vir: Financial Times.

Po anketi agencije Ifop-Fiducial za Paris Match je v rahli prednosti Emmanuel Macron –  23%, sledi Marine Le Pen-  22%, Jean-Luc Mélenchon- 19,5% in François Fillon – 19%.

Veliko vlogo bo igrala volilna udeležba. Vzpon Jeana-Luca Mélenchona že mobilizira podpornike Fillona, ki so bili v zadnjih mesecih nekoliko apatični zaradi afere Penelopegate.

KDAJ JE NA SPOREDU DRUGI KROG?

Dva tedna po prvem krogu, torej 7. maja 2017. Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da naj bi se v drugem krogu Le Pen soočila z Macronom ali Fillonom … ali Mélenchonom. Zadnje tedne Mélenchonu podpora skokovito raste in vsem že diha za ovratnik. Zlasti vlagatelji pa se bojijo drugega kroga Mélenchon:Le Pen.

V PRVEM KROGU IZBIRAŠ, V DRUGEM ELIMINIRAŠ

Vse ankete napovedujejo, da zvezde kot v Ameriki tudi v Franciji niso naklonjene prvi ženski predsednici. Po anketah bi Le Pen izgubila tako proti Macronu, Fillonu kot Mélenchonu.

Le Pen je na regionalnih volitvah decembra 2015 v drugem krogu zbrala okoli 7 milijonov glasov (30 % glasov), za zmago pa kandidat oz. kandidatka potrebuje podporo vsaj 18 milijonov glasov. Ni verjeti, da bi Le Pen uspela iz 30 % pridobiti več kot 50 % podporo v zgolj dobrem letu dni.

JE NA TEH VOLITVAH KAJ POSEBNEGA?

Ja, več stvari.

(1) Prvič v moderni zgodovini francoskih predsedniških volitev se za nov mandat ne poteguje aktualni predsednik. Francois Holland se je temu odpovedal, ker ima rekordno nizko podporo javnosti.

(2) Nacionalisti pod Le Pen še nikoli niso bili tako močni kot danes. V kolikor se Le Pen uvrsti v 2. krog in izgubi z okoli 40 % bo to še vedno ogromno. Njen oče je v drugem krogu proti Chiracu leta 2002 dobil le 18 % glasov. V vsakem primeru pa bo njena Nacionalna fronta povečala število sedežev v skupščini iz zdajšnjih dveh na gotovo nekaj deset. 

(3) Če predsednik postane 39-letni Macron, bo to najmlajši predsednik v zgodovini Francije. Najmlajši vladar Francije po Napoleonu.

(4) Hkrati bo Macron, če mu zares uspe, predsednik države, ki v Nacionalni skupščini verjetno ne bo imel večine. 

Francija vstopa v eksperimentalno fazo. Prvič v Peti republiki bo predsednik prisiljen delati koalicijo z drugimi strankami – podporo že ima v sredinski MoDem stranki, a ni verjeti, da bi En Marche in MoDem dobila večino v 577-članski skupščini. Kohabitacija v francoskem sistemu ni nova, vendar se običajno ni dobro obnesla, kot se ni v času predsednika Chiraca (Republikanec) in premiera Jospina (Socialist).

Predsednik oz. predsednica, ki ima 5-letni mandat, mora imeti večino v Nacionalni skupščini, če želi izpeljati vsaj za silo ambiciozno reformo.

In Francija potrebuje reforme. Trenutno imajo večino v 577-članski skupščini Hollandovi socialisti (295 sedežev), desno-sredinski republikanci jih imajo 196. Predsedniške volitve so tako zgolj prvi del volilne zgodbe v Franciji. Volitve v Nacionalno skupščino bodo sledile čez dober mesec dni po predsedniških volitvah, 11. in 18. junija. 

V obdobju populizma, Trumpa, Brexita in obdobju jeznega volivca oz. volivke, je v Franciji vse mogoče. Spomniti pa vendarle velja, da so v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko so Američani izvolili konzervativca Reagana in Britanci konzervativno Thacher, Francozi izvolili socialista Mitteranda. In Francija je ena redkih, če ne celo edina država v zahodnem delu sveta, kjer na predsedniških volitvah nastopata dva trockista in kjer se utegne v 2. krog uvrstiti kandidat s podporo Komunistične stranke Francije.

Več od Metina lista

Fatalne Habsburžanke in lojalistične Slovenke

Avtor: dr. Andrej Rahten, višji znanstveni sodelavec ZRC SAZU Po skoraj dvajsetih letih...
Beri dalje