Vse, kar morate vedeti o francoskih skupščinskih volitvah 2017

Foto: Lorie Shaull via Flickr)

Francozi in Francozinje so za svojega predsednika izbrali Emmanuela Macrona, ki je na volitvah 7. maja prejel 66,10 % glasov (20.753.798), njegova tekmica Marine Le Pen pa 33,90 % (10.644.118).

Volilna udeležba je bila 74,56 % – najnižja v zadnjih skoraj 50-ih letih oz. po letu 1969.

Skupaj je svoje glasove oddalo 35.467.172 državljanov in državljank (74,56 %), od tega je bilo 4.069.256 (11,47 %) glasovnic neveljavnih ali pa so ostale prazne. 12.101.416 volilnih upravičencev in upravičenk (25,44 %) se volitev sploh ni udeležilo. (vir)

Macron napoveduje korenite reforme, kaj mu bo zares uspelo izpeljati, pa bo v največji meri odvisno od razmerja sil v 577-članski Nacionalni skupščini. Trenutno nima v njej niti enega glasu. Svoje gibanje En Marche! (Naprej!) prav te dni preoblikuje v politično stranko. (Dodano kasneje: La République En Marche je ime Macronovi stranki, s katero bo skušal dobiti večino na skupščinskih volitvah.)

Foto: Lorie Shaull via Flickr.

Naslednja pomembna stopnica v tem volilnem procesu so zato skupščinske volitve.

Kaj se bo zgodilo na njih, je vprašaj, ki še nikoli v zgodovini Pete republike ni bil tako velik.

Od tega, kako se bodo razporedile politične sile in kakšno koalicijo bo (lahko) sklenil Macron, bo odvisno, kako močan predsednik Francije sploh bo.

KDAJ SO SKUPŠČINSKE VOLITVE?

Prvi krog skupščinskih volitev bo v nedeljo, 11. junija, drugi pa teden dni kasneje, 18. junija 2017.

Po zadnjih spremembah (januar 2016), Francija sestoji iz 18-ih regij, ki so glede na velikost in poseljenost razdeljene na 96 departmajev oz. lokalnih oblasti (op. ti se nadalje razdrobijo na 322 okrožij, okrožja pa na 1995 kantonov). V teh 96-ih departmajih je 577 volilnih enot, ki imajo vsaka svojega predstavnika oz. predstavnico. To so ljudje, ki te volilne enote zastopajo v Nacionalni skupščini.

Člani oz. članice 577-članske skupščine se za 5-letni mandat volijo neposredno na dvostopenjskih volitvah. V drugi krog se uvrstijo kandidati oz. kandidatke, ki v prvem krogu dobijo vsaj 12,5 % glasov. Če komu že v prvem krogu uspe dobiti več kot 50 % glasov, drugi krog ni potreben.

ZAKAJ SO TOKRATNE VOLITVE V NACIONALNO SKUPŠČINO POMEMBNEJŠE KOT DOSLEJ?

Zato, ker je volilno telo precej razočarano nad stanjem v Franciji. Begajo od ene politične stranke k drugi in je težko predvideti, kje bodo na koncu pristali.

Negotovost je toliko večja, ker se še nikoli v zgodovini francoske Pete republike (1958) ni zgodilo, da se v drugi krog predsedniških volitev ne bi uvrstil kandidat oz. kandidatka katere od dveh najmočnejših tradicionalnih strank, socialistov ali republikancev.

Že na predsedniških volitvah so volivci in volivke prisolili debelo zaušnico tradicionalnim strankam, ko sta v drugi krog prišla Macron in Le Pen.

Prvi je imel v času glasovanja “samo” gibanje (En Marche), druga pa je vodila skrajno desničarsko Nacionalno fronto.

Velika neznanka je, kako se bo jeza volivcev in volivk odrazila na junijskih skupščinskih volitvah. To so ZELO pomembne volitve, brez večine v nacionalni skupščini ima namreč predsednik precej zvezane roke.

KAKŠNO JE TRENUTNO RAZMERJE SIL V SKUPŠČINI?

Nacionalna skupščina šteje 577 sedežev. Socialisti (levi) so najštevilčnejši blok in imajo 295 glasov, druga najpomembnejša stranka so republikanci (desni), ki imajo 196 sedežev.

Ostale skupine štejejo glasov le za vzorec glasov: Zveza demokratov in neodvisnih 29 (desna sredina), Ekologi 18, skrajno leva Demokratska in republikanska levica 15, Radikalci, republikanci, demokrati in progresivci 15 … Nacionalna fronta (skrajno desna) ima 2 sedeža.

Palais Bourbon, sedež francoske nacionalne skupščine (foto via Wikimedia).

KAKŠEN RAZPLET NAPOVEDUJEJO ANKETE?

Raziskava OpinionWay-SLPV, objavljena nekaj dni pred drugim krogom predsedniških volitev in jo gre sicer jemati z veliko mero rezerve, je pokazala naslednje:

  • Macron naj bi dobil med 249-286 sedežev,
  • republikanci med 200-210 sedežev,
  • socialistom napovedujejo precejšnjo katastrofo, vsega med 28-43 sedežev,
  • Nacionalna fronta od 15-25 sedežev,
  • Mélenchon (skrajno leva) pa naj bi dobil med 6-8 sedežev. (vir)

Za kolikor toliko uspešno vladanje potrebuje predsednik v Nacionalni skupščini večino, torej vsaj 289 glasov.

Opomba: Takoj, ko bodo znane prve resnejše analize možnega razpleta na junijskih skupščinskih volitvah, bomo zapis ustrezno dopolnili.

KAKŠNO VLOGO IGRA V POLITIČNEM SISTEMU FRANCIJE PREDSEDNIK VLADE?

Predsednika vlade imenuje predsednik države. Po ustavi ima premier velike pristojnosti, on oz. ona je tista, ki zakonodajo predstavlja parlamentu. Premierska funkcija v zadnjih mandatih sicer ni bila zelo vidna, ker sta tako predsednik države kot predsednik vlade prihajala iz iste stranke (Holland-Ayrault oz. Holland-Valls, Sarkozy-Fillon), a se utegne po letošnjih skupščinskih volitvah zgoditi, da bo predsednik države iz ene stranke, funkcijo predsednika vlade pa bo zasedal nekdo iz druge stranke. To se je doslej primerilo 3x (1986 Mitterand-Chirac, 1993 Chirac-d’Estaing in 1997 Chirac-Jospin).

V francoskem političnem sistemu je odnos med osebama, ki zasedata dve najvišji politični funkciji v državi, ključen.

O tem, koga naj bi Macron postavil na to mesto, kroži več imen. Lahko se zgodi, da bo imenovanje začasne narave, precej bo namreč odvisno od razpleta skupščinskih volitev.

Zdajšnjemu predsedniku Francoisu Hollandu in premieru Bernardu Cazeneuvu se mandat izteče opolnoči, 14. maja 2017 (nedelja).

Več od Metina lista

Dr. Neža Kogovšek Šalamon

DR. NEŽA KOGOVŠEK ŠALAMON – raziskovalka, vodja projektov s področja azila, migracij,...
Beri dalje