Z dobrim pastirjem tudi ovce postanejo zvezde

(foto: Vinoth Chandar via Flickr)

V Sloveniji imamo velik delež sposobnih in marljivih ljudi, a za preboj nam primanjkuje dobrih voditeljev. Zavestno moramo krepiti vodstvene kompetence v organizacijah, v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter nenazadnje tudi pri vzgoji svojih otrok.

Navdih za ta zapis sem dobil med občasnim brskanjem po socialnih omrežjih. Naletel sem na video posnetek, ki pokaže, kaj je mogoče doseči z usmerjanjem črede ovc. Opremljene z LED svetilkami ponudijo veličastno doživetje.

Če damo na stran morebitne pomisleke o ovcah kot ´glavnih igralkah´, je prav neverjetno, kakšno predstavo odigra ta množica ubogljivih živali. Ali bi bile ovce sposobne same izvesti to točko? Ne. Ali bi nam pastirji brez poslušnih ovac uspeli pričarati simulacijo ognjemeta? Prav tako ne. Ali gre dejansko za ponarejen posnetek? To je nepomembno. Bistveno bolj pomembna je prispodoba te scene z vodenjem, vlogo voditelja in njegovimi kompetencami.

ŽELIMO SI KREATORJEV, NE IZVRŠEVALCEV NALOG

Občutek imam (govorim o občutku, ker nimam podatka o kakšni raziskavi), da nam v Sloveniji morda primanjkuje dobrih voditeljev. Redke izjeme potrjujejo ta občutek. Moja teza je, da smo bili desetletja ali celo stoletja vzgajani kot zvesti izvrševalci nalog …, da ne citiram ravno Cankarjevega romana.

Kot oče treh otrok večkrat razmišljam o vzgoji in sporočilih, ki jih vsakodnevno prenašam naslednji generaciji.

Pred časom sem opazil, da velikokrat z ženo podzavestno uporabljava besedo ´priden ali pridna´ kot potrditev dobro opravljenega dela ali uspeha otroka. Poskušam se prestaviti v neko drugo okolje, kulturo – npr. anglo-saksonsko – in se sprašujem, kako bi temu stregli npr. Britanci? Kakšen je najboljši vsebinski prevod besede ´priden´ v angleščino? Je to morda ´obedient´, ubogljiv? Ne vem, vendar sem se odločil, da te besede ne bom več uporabljal v kontekstu vzgoje svojih otrok. Zanje si želim, da niso zgolj izvrševalci nalog, temveč aktivni kreatorji in povezovalci. Mislim, da nam teh v Sloveniji primanjkuje in prepričan sem, da bi z dobrimi voditelji naši navihani možgančki in delovne roke uspele izvesti marsikateri preobrat in preboj.

VODITELJSTVO POTREBUJE SISTEMSKI PRISTOP

Marsikatere organizacije so to prepoznale ter pričele aktivno vlagati v vodstvene in socialne kompetence svojih zaposlenih. Prepoznavanje potencialov znotraj podjetij in načrtna gradnja voditeljskih sposobnosti zaposlenih so srednjeročni sistemski ukrepi, kratkoročno pa si podjetja pomagajo tudi z aktivnim pridobivanjem voditeljev iz domačega kadrovskega bazena in tujine.

Če je včasih veljalo, da so državljani balkanskih držav hodili na delo v Nemčijo, danes v našem podjetju v Sloveniji zaposlujemo tudi Nemce, saj nam doma primanjkuje ustreznega kadra.

To seveda ni povsem idealna rešitev, saj vsaka (delovna) migracija stane, pa tudi pričakovanja tujcev so za slovenske razmere visoka.

Da bi kot narod lahko vzpostavili dovolj široko bazo vrhunskih voditeljev, moramo pričeti z izvajanjem sistemskih ukrepov tudi na nivoju države. Postati moramo dostopni, se odpreti in v državo pritegniti že najboljše potenciale (študente) – tudi tako, da jim omogočimo predavanja v tujem jeziku. Obstajajo dobre prakse – v moji generaciji MBA študija na Bledu je bilo tri četrtine mednarodnih študentov in danes jih vsaj 20 % aktivno posluje s slovenskimi podjetji. Nekaj se jih je tudi preselilo in odločili so se postaviti svoj start-up v Sloveniji!

Skrbnike ohranitve slovenskega jezika naj ne skrbi preveč, saj se večina priseljenih precej hitro tudi nauči slovenskega jezika. Npr. Rusi, ki delajo v našem podjetju v Sloveniji, tekoče govorijo slovensko (nekateri so celo pridobili slovensko državljanstvo). Dolgoročno bo bistveno pripomoglo, če v osnovnih in srednjih šolah v kurikulum vključimo tudi razvijanje vodstvenih kompetenc učencev in dijakov. Ne kot predmet, temveč skozi metode dela, ki ne poveličujejo podredljivost in delovanja skladno z navodili, temveč aktivno sooblikovanje pravil in sodelovanje z vrstniki pri skupnih izzivih.

ZGLEDI VLEČEJO

Veliko bomo tudi prispevali z izpostavitvijo pozitivnih zgledov v družbi in aktivno interakcijo mladine z voditelji. Z vključevanjem mladih bomo zmanjševali relativno visoko stopnjo pasivnosti in aktivne neangažiranosti mladih.

Pred letošnjimi božičnimi prazniki smo bili predstavniki sekcije mladih Združenja Manager povabljeni na pogovor k predsedniku vlade z namenom podajanja povratne informacije o dosedanjem delu vlade in razprave o prioritetah mladih. Lastnost dobrih voditeljev je tudi poslušanje in sem izjemno pozitivno presenečen nad tem, koliko časa je predsednik namenil aktivnemu poslušanju.

Pomanjkanje voditeljstva v Sloveniji se kaže tudi v tem, da smo na uspehe premalo ponosni; da smo sposobni, a velikokrat premalo drzni! Manjka nam samozavesti in odločnosti, a prepričan sem, da lahko te sposobnosti razvijemo – začenši pri sebi; kot starši pri svojih otrocih, kot managerji pri svojih zaposlenih in z zgledom prepojimo in navdušimo tudi ostale. Tako bomo dosegli, da bo v naših vrstah več vrhunskih pastirjev in pastiric, ki bodo na travniku Slovenije ustvarili zvezdnato nebo.

Več od Mitja Kolbe

Z dobrim pastirjem tudi ovce postanejo zvezde

V Sloveniji imamo velik delež sposobnih in marljivih ljudi, a za preboj...
Beri dalje