Spomnim se, ko sem še hodila na pevske vaje v enega najstarejših mešanih pevskih zborov v Sloveniji, ki je sprejel medse paleto ljudi različnih generacij in ideoloških usmerjenosti. To je bilo nedvomno zelo zanimivo in poučno obdobje mojega življenja, saj sem spoznala ljudi različnih starosti, izobrazbenih profilov in statusov. Nisem pa mogla ostati ravnodušna nad bolj ali manj subtilnim seksizmom, ki ga je podpiralo tudi samo vodstvo zbora. Najsi se je kazal skozi neslane šale o ženskah in moških ali pri navodilih za naslednji koncert, da naj ženske nekaj spečemo, moški pa prinesejo pijačo. Motil me je tudi program, ki je vključeval mizogine in seksistične pesmi kot na primer: »Dajte, dajte«.
Pogosto je znaten del našega programa zajemal slovenske ljudske pesmi, ki reproducirajo stereotipno ženske vloge gospodinje, negovalke, žene ali ene od ljubic. Te ženske so nežne, čustvene in pasivne, saj čakajo na moža ali so izbrane za nevesto.
Petje je odličen način povezovanja, sproščanja, druženja in predajanja informacij. V Sloveniji je zborovska scena zelo živa, skoraj vsaka vas ali cerkev ima svoj zbor, v katerem se izvaja ljudska in/ali sakralna glasba.
Celoten zapis je dostopen na TEJ povezavi!
Avtorica: Danijela Zajc je organizatorka, tehničarka, zborovska pevka, plesalka na tkanini in aktivistka, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz pedagogike in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je že več let aktivna članica programske ekipe Rdeče zore, prav tako je pobudnica in pevka Feminističnega pevskega zbora Z’borke. V zadnjem času je vključena tudi v angažirani feministični teater (FEM TV 3.0) in sodobni cirkus (Cirkusarna NaokRog). Trenutno je zaposlena pri KUD Mreži, v Galeriji Alkatraz.