Pajčja svila bi utegnila predstavljati material prihodnosti, saj je močna kot jeklo in hkrati elastična ter tako po natezni trdnosti prekaša tudi večino sintetičnih materialov, hkrati je naravno razgradljiva in predvsem lahka. Njene morebitne aplikacije nakazuje tudi protibakterijsko delovanje ter »nevidnost« za človekov imunski sistem. Kljub temu je doslej raziskovanje pajčje svile napredovalo počasi, tudi zaradi izzivov, ki jih predstavlja identifikacija in karakterizacija genov, ki določajo lastnosti pajkovih niti.
Znanstveniki iz ZDA in Slovenije so naredili pomemben korak v tej smeri z razvozlanjem prvega celotnega genoma pajkov mrežarjev.
Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri je sodeloval tudi dr. Matjaž Kuntner, je namreč sekvencirala celoten genom zlatega mrežarja (Nephila clavipes).
Kot zanimivost, ta je v velikostnem rangu genoma človeka s približno 14.000 geni. Med njimi je 28 genov, ki kodirajo proteine, ki sestavljajo pajčjo svilo. V preteklosti je bila stroka mnenja, da je takih genov sedem, kolikor je tudi različnih svilnih žlez.
Svoje ugotovitve so znanstveniki objavili v znanstvenem članku v spletni izdaji vrhunske revije Nature Genetics.
Dolgotrajna raziskava, objavljena v prestižni znanstveni reviji, postavlja nove temelje za raziskave genetike pajkov in njihovega gradbenega materiala – svile.
Ugotavlja namreč veliko večjo raznolikost genov in njihove izraženosti v posameznih žlezah, podaja njihove sekvence, ki skozi zapletene vzorce ponovitev motivov nakazujejo funkcionalna zaporedja nukleotidov in aminokislin, ter odkrije celo izraženost novega svilnega proteina v strupnih žlezah.
Raziskavo sta vodila genetika dr. Paul Babb ter dr. Benjamin Voight iz Univerze v Pennsylvaniji, pri njej pa so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Kaliforniji (Riverside), Univerze v Vermontu (Burlington) ter predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (Ljubljana), dr. Matjaž Kuntner.
Več informacij TU.