»Socialna demokracija morda ne predstavlja idealne prihodnosti, toda med možnostmi, ki jih imamo na voljo danes, je boljša od vsega drugega.« (Tony Judt)
»Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch).
Seveda pa to ne pomeni, da bi bilo dobro, prav, sprejemljivo ali pravno dopustno – celo sedaj in nenadoma – grobo, surovo, pavšalno, generalno in kar z ‘bajoneti’ napadati, jemati, rušiti, onemogočati, ukinjati ali prepovedovati vse, kar je zasebno/privatno!! In vse tržno, ali na trgu nastopajoče reči, ali s tržnostjo določeno opredmetenost.
Ustvarjanje nepomirljive napetosti med javnim in privatnim, pa med socialnim in profitnim, pomeni manipulacijo, zavajanje, slepitev, slikanje lažne bipolarnosti.
Takšno – morebitno – antipolitično in antidemokratično ‘pozverinjenje’ bi bilo prav tako, skoraj enako in v podobni meri v absolutnem nasprotju s koncepti, načeli, vrednotami in pravili socialne demokracije, kot druga plat njenega problema – problema socialne države in socialnih politik: njene/njihove politične šibkosti, pravne nezaščite, etične neponotranjenosti. Oziroma, na splošno družbene prakse, ki ne sledi idejam, zavezam in normam socialne demokracije. Tiste, ki jo npr. določajo dokumenti, kot so filadelfijska deklaracija, socialna listina, mednarodne konvencije, prvo besedilo pogodbe o EU, slovenska ustava in idejno-normativno sorodni in podobni dokumenti.
Od dejavnosti na področju šolstva, zdravstva, kulture, znanosti in podjetništva kot takega. Zasebno/privatno ni sovražnik demokratičnega, etičnega in socialnega. Je nujni in komplementarni del. Seveda pa, enako kot socialna država, pogojen s tehnikami, orodji, mehanizmi in politikami (režimom), kako se uvaja, izvaja in nadzira. Polariziranje javnega in zasebnega, podjetniškega in socialnega je družbena manipulacija, zaslepljevanje, lažno protislovje, priročno orožje za trajno razvnemanje ljudskih strasti in absolutno, nepomirljivo, nekomunikativno in v enostranski slepoti gluho polarizacijo družbenega tkiva.
A zdi se – indici se spreminjajo v dokaze (razkrivajo se) -, da nekaj podobnega, kot je prav takšna namera, kuje obstoječa vlada. Na to je treba biti pozoren. In pripravljeni moramo biti na hiter in odločen upor, če bi se poskusilo početi kaj takega.
Učinkovita in kakovostna socialna država se gradi in razvija povsem drugače. Predvsem in najprej z osredotočenim, odločnim, zanesljivim in trajnim političnim razvijanjem in pravnim ščitenjem pridobitev, nujnosti in možnosti socialne države; kot normativne zaveze in odgovornosti države, kot praktične politike, kot ponotranjene pravne zavesti, kot razloga za institucionalno uravnavanje trga in kot moralnega soglasja politične skupnosti. In potem, seveda, z vzpostavljanjem premišljenega, politično modrega, pravno pravilnega, politično odgovornega, ekonomsko uravnoteženega in funkcionalnega sožitja med socialno državo in trgom za uresničevanje svobode podjetništva, med zasebnim in javnim, med nemudoma porabljivim in profitno privarčevanim, med porabo in investicijami, itd. Tega pa seveda ni mogoče dosegati z ubiranjem bližnjic, z linijo najmanjšega napora, s polarizacijo vrednot in načel, s spopadom med pravom in polji svobodnega ravnanja, s kategoričnim konfliktom med strankarsko politiko in civilno družbo, oziroma s tisto tehniko dnevne politike, ki pomeni črtanje, brisanje, golo in surovo, neobvladano odstranjevanje motečih elementov za gladkost ravnanj po liniji najmanjšega napora; kadar je takšna volja samovoljne strankarske moči z odstranjevanjem ali nemara kar rušenjem elementov socialne države, kadar pa se tok samovolje preusmeri – v diametralno nasprotno stran – pa s surovim, grobim, enostranskim, pavšalnim, generalnim in do konca neodgovornim spodkopavanjem privatne storitvene/gospodarske pobude.
Stranke in posamezniki, ki niso dorasli ne etiki politike, ne razumevanju demokracije, ne ustvarjanju vladavine prava in tudi ne socialni državi kot celoti temeljnih in z drugimi pravicami enakovrednih – državljanskimi in političnimi – socialnih pravic, politični enakosti in pravni enakopravnosti – vse v funkciji svobode in osebnega dostojanstva človeka -, tega smotra ne morejo dosegati in minimalistično kratkoročnih ciljev socialne politike tudi ne morejo presegati.
Javno in zasebno torej, socialno vezano in profitno, demokratično in liberalno, ustavno in moralno, etično in normativno, posvetno in religiozno, itd.; v funkcionalnem ravnovesju in sožitju. In odprtosti duha; tudi ali predvsem, ko gre za svetost, tradicijo, socialnost, svobodo, avtoriteto, zvestobo, pravičnost in skrb za drugega.