Alja Isaković – maratonka v boju za tehnološko enakopravnost

Alja Isaković
Alja Isaković (foto: osebni arhiv)
Alja Isaković
Alja Isaković (foto: osebni arhiv)

1. Kdo si in kaj počneš?

Uf, že takoj na težko vprašanje, a ne? Geekica, ki se še vedno ne more/noče odločiti, kaj bo, ko bo velika. Trenutno med drugim testiram mobitele in aplikacije za blog Mobitel Tehnik, ponovno pomagam pospeševalniku TSstartup pri ustvarjanju digitalnih vsebin in konstruktivnem brcanju startupov v ta mehko plat, organiziram Rails Girls programerske delavnice za punce, ker nočem sprejeti mita, da žensk tehnologija na zanima, in po novem delim svojo modrost v skupini mladih po srcu glede implementacije Digitalne agende za Evropo.

Ampak, ker mi po celodnevnem sedenju za raznimi elektronskimi igračkami začnejo škripati vsi sklepi, si rada vzamem čas za tek v naravi (ta mali maraton že zmorem, ta veliki še pride) in zabavanje dveh mačjih lastnikov.

2. Kakšno strojno opremo uporabljaš?

15″ MacBook Pro Retina se odlično obnese kot moja prenosna pisarna. Ko je le možno, ga na poti zamenjata iPhone 5 in iPad 4. generacije. Po službeni dolžnosti seveda pogosto mučim tudi druge mobilne naprave. Zanima me skoraj vse, kar deluje na elektriko, le upravljanje klasičnih gospodinjskih aparatov raje prepustim možu ali nevidnim palčkom pomočnikom.

3. In kakšno programsko opremo?

Najraje imam preproste programe, ki se umaknejo v ozadje in mi prepustijo, da delam le to, kar najboljše znam. Trenutno se pri pisanju zanašam večinoma na iA Writer v OS X in iOS različici, ki se seveda povezuje v različne oblake in tako še dodatno podpira mojo lenobo. Zaradi poklicne deformacije (dober izgovor, a?) je na mojem iPhonu že preko 200 različnih aplikacij, čeprav uporabljam le izbrano manjšino. Trenuten favorit je Mailbox, ki me je končno prisilil k praznemu inboxu. Med spletnimi storitvami me trenutno navdušuje Hackpad. Ampak favoriti se redno spreminjajo, rada testiram različne aplikacije in storitve, ki olajšajo delo in pri tem ne ustvarjajo novih problemov.

4. Kako bi spremenila svet, če bi lahko?

Prepovedala bi kravate in izpolnjevanje nepotrebnih obrazcev, spodbujala boso hojo, da bi bili bolj v stiku s tlemi, uvedla samovozeče leteče avte na sončno energijo, mačkam prepustila vodenje sveta… No, par idej moram še malce dodelati. Predvsem bi rada na svetu videla več sodelovanja, izmenjave idej in dobre volje. Po svojih najboljših močeh se trenutno posvečam predvsem temu, da bi puncam pokazala, da je tehnološki svet lahko izjemno zabaven in ustvarjalen. Že s tem, ko si bomo ženske upale prevzeti svoj kos pogače, bomo lahko svet obrnile na bolje.

5. Kaj bi ustvarila, če ne bi bilo omejitev?

Definitivno teleporter, s katerim bi lahko kdorkoli v trenutku potoval na poljuben konec sveta (ne nujno le v naši galaksiji). S tem bi še v fizičnem svetu imeli lažji dostop do novih idej, ljudi, zaradi česar bi morda lažje cenili to, kar imamo doma, in si sposojali pozitivne navade in ideje iz drugod.

 

P.S. Priporočamo tudi pokuk na heker.metinalista.si.

 

Več od Metina lista

Hvala! #2012

Leta 2012 je na vaše ekrane prišla Metina lista. Spletna postaja za...
Beri dalje

2 komentarja

  • Hja za digitalno svobodo in enakopravnost je tudi pomambno podpiranje in uporaba odprtih in prostih sistemov in formatov/standardov (OpenDocument Format, HTML…) in pa seveda svobodne/proste in odprtokodne programske opreme. Na primer GNU/Linux pa KDE programje pa LibreOffice in podobno. Žalostno je da potem nekdo, ki je opisan kot borec za tehnološko enakopravost uporablja izdelke podjetja, ki v bistvu v IT svetu še najbolj deluje proti tem načelom odprtosti, prostosti in opolnomočenja ljudi. Zgleda se bo o teh temah potrebno še malo poučiti. V branje predlagam predvsem stran http://stallman.org/apple.html in pa spisse na strani http://www.gnu.org/philosophy/

    • Se povsem strinjam, da so odpri standardi zelo pomembni in jih tudi sama uporabljam. Večina mojih pisnih izdelkov tako sedaj nastane v formatu Markdown, zelo veliko vsebin ponujam na spletu pod CC licenco, na delavnicah Rails Girls uporabljamo odprto kodno ogrodje in tudi pri svetovanju glede implementacije Digitalne agende poudarjam pomembnost odprtih standardov.

      Se pa ne strinjam s tem, da z uporabo Applovih izdelkom delujem proti načelom odprtosti. OS X temelji na Unixu, Apple kljub zaprtosti svojega ekosistema veliko naredi za odprto kodo; v branje priporočam tole: http://www.apple.com/opensource/ Pri izbiri programske opreme ima pač pri meni prednost stabilnost in enostavnost uporabe, pri čemer odprta orodja prepogosto žal še vedno zaostajajo. Verjamem tudi v to, da si dobri programerji zaslužijo plačilo za dobro delo, kar pa še ne pomeni, da s tem delujejo proti odprtih standardom. Zato, odprti standardi ja, odprta programska oprema po vsaki sili, ne.

      Sicer pa je naslov (borka, ne borec) bolj napeljeval na enakopravno zastopanost žensk na tehnološkem področju. O odprtih standardih pa več kdaj drugič 🙂

Komentiranje je zaprto.