Delavci Luke Koper proti Institucionalizirana elita in vlada RS

Samo na kratko in izhodiščno zapišem svoj ustavnopravni pogled na trenutno dogajanje (nedelja 3.7.2016) v Luki Koper. Morda podrobneje pojasnim ustavnopravne in politične dimenzije tega dogajanja v kakem časopisnem članku, če bo uredniški interes za to.

Vse od osamosvojitve dalje slovenska politika in pravna stroka povsem napačno razumeta in razlagata (v dobri veri dopuščam možnost, da to počneta “v dobri veri” in zaradi šibkega strokovnega znanja) ustavni koncept lastnine, kadar se kot “formalni lastnik” pojavlja država, oziroma javna oblast. V praksi se to nerazumevanje odraža tudi kot nenehno in vse večje zlorabljanje ustavnega koncepta lastnine “pod skrbniškim nadzorom javne oblasti” in s tem same javne oblasti, kadar ta nastopa v vlogi formalnega lastnika.

Ustavnopravna razlaga lastnine in funkcije javne oblasti v položaju formalnega lastnika je v primeru delavcev Luke Koper in vseh podobnih primerih ista, kot npr. za drugi aktualni primer ROG-a. Kakšno je pravilno razumevanje tega vprašanja, sem za primer ROG-a kratko in strnjeno pojasnil v zadnji številki Mladine. Žal tudi sodnice in sodniki slovenskega sodstva tega področja ustavnega prava in ustavniške filozofije še vedno in pretežno ne razumejo, zato to zlorabo lastnine kot javnega dobra in zlorabo javne oblasti v vlogi formalnega lastnika ves čas in (kot se zdi) vse bolj dopuščajo. Pa tega ne bi smeli dopuščati.

Javna oblast v funkciji formalnega lastnika zato res počne, kar se ji zljubi, z lastninskimi upravičenji in se pri tem ne ozira na javni interes, občo korist in ustavno funkcijo javnega dobra, predvsem pa ne na svojo ustavno funkcijo v vlogi formalnega lastnika tega ali onega javnega dobra.

Opozarjati na to in protestirati proti temu zato pomeni še enega izmed težko preštevnih krikov neslišanih in spregledanih posameznikov v puščavi. Sicer pa je to teoretično ustavnopravno vprašanje (o lastnini) razumljivo in nedvoumno pojasnjeno v knjigi “Komentar Ustave Republike Slovenije“, pri členih 33., 60. in 67.

V Luki Koper so se delavci odločili za protest, upor, posebno obliko civilne neposlušnosti, civilnodružbeni in državljanski aktivizem, stopnjevanje ustavne pravice delavcev do soodločanja in soupravljanja v podjetju (!!! kdaj je ta ustavna pravica, ki je tudi zelo pomemben koncept ustavne socialne demokracije, postala povsem mrtvi zapis v ustavi!!!???) itd. – POLITIČNO LEGITIMNO IN SKLADNO Z USTAVNIM REDOM RS. Kaj pa bi – v socialni ustavni demokraciji – drugega lahko storili, kadar ocenijo in občutijo stanje in dogajanje kot nevzdržno?

Podrobneje o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko ljudje, državljani, civilna družba stopnjujejo svoj protest in upor zoper javno oblast, to pa počenjo legitimno in ustavno sprejemljivo, če pri tem opozarjajo na nevzdržnosti in zahtevajo ponovno vzpostavitev ustavno in pravno pravilno delujočega procesa odločanja in upravljanja, teoretično pišem v knjigi “Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo“, str. 409 in nasl.

Imenovati to početje delavcev Luke Koper “atentat” ali celo “terorizem” in označevati to početje delavcev v Luki Koper kot golo “izsiljevanje ulice” ipd. je politično nekorektno, nedostojno in neodgovorno. 

Avtor: dr. Andraž Teršek, ustavnik in pravni filozof, univerzitetni učitelj tem iz prava, etike, filozofije, politologije, edukacije, psihologije in aktivno kritičnega državljanstva. Je predstavnik pravniške avantgarde, kritični intelektualec in publicist, aktivno prisoten v javnem prostoru.