“No, evropska direktiva pravi, da seveda morajo tudi očetje imeti to možnost in očetje imajo to možnost, del dopusta je namenjenega samo njim, v takšni dolžini kot ga imamo v Sloveniji, pa tako v večini evropskih držav nimajo starševskega dopusta.” Ljudmila Novak, predsednica NSi v oddaji Odmevi, 17. julija 2013.
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – IZJAVA NE DRŽI. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.
Prvakinja Nove Slovenije je v studiu RTV SLO razpravljala o predlogu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, dostopnem na tej povezavi.
KAJ NAREKUJE EVROPSKA DIREKTIVA 2010/18/EU
V skladu z Direktivo 2010/18/EU je pravica do starševskega dopusta individualna in načelno neprenosljiva pravica vsakega od staršev v primeru rojstva ali posvojitve otroka, in sicer do starosti največ osem let. Po tej direktivi mora starševski dopust (ki se razlikuje od porodniškega oz. materinskega dopusta) trajati vsaj štiri mesece; del le-tega je lahko prenosljiv, najmanj mesec dni pa mora biti neprenosljiv. Neprenosljivost pravice v tem primeru pomeni, da eden od staršev ne more prenesti pravice do dopusta na drugega starša. Po načelu ‘vzemi ali pusti’ je ta pravica torej izgubljena, v kolikor je ne izrabi upravičeni starš.
Osnovni namen individualnega in neprenosljivega dela starševskega dopusta je: a) spodbuditi moške k aktivnejšemu očetovstvu, b) zagotoviti enake možnosti žensk in moških na trgu dela in enako obravnavo pri delu ter c) zmanjšati neenakosti med ženskami in moškimi pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.
V skladu s to Direktivo imajo vsi zaposleni pravico, da se vrnejo na isto delovno mesto, že pridobljene pravice iz zaposlitve pa se ohranijo. Države članice in/ali socialni partnerji morajo sprejeti tudi ustrezne ukrepe za varstvo zaposlenih pred manj ugodno obravnavo ali odpustom zaradi prošnje ali izrabe starševskega dopusta ter upoštevati pomembnost neprekinjene upravičenosti do socialne varnosti in zaščite. Direktiva določa minimalne zahteve za starševski dopust, državam članicam pa prepušča pravila izvajanja; v skladu s pravili lahko slednje uporabijo ali uvedejo zgolj ugodnejše določbe, odločitev o nadomestilu dohodka pa je prepuščeno državam članic in socialnim partnerjem.
Rok za uvedbo zahtevanih ukrepov je bil 8. marec 2012. Za uskladitev je bilo državam članicam na voljo še eno dodatno leto, če bi bilo to potrebno zaradi specifičnih težav. Slovenija je to možnost izkoristila, a je maja letos že prejela uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Direktive v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2013/0250).
ČESA NISMO IMELI IN KAJ ŽELIMO UVESTI?
Predlagani Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ohranja pravico do leta dni plačane odsotnosti zaradi rojstva otroka, obstoječe pravice pa nadgrajuje na naslednje načine.
Prvič, zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z direktivo je potrebno preurediti upravičenost do in trajanje starševskega dopusta vsakega od staršev. Predlagani zakon tako uvaja neprenosljivo pravico do 30 dni starševskega dopusta. S tem se je predlagatelj (MDDSZ) odločil za uvedbo minimalne zahteve EU, a nagrajuje enakomernejšo delitev starševskih obveznosti z dodatnimi dnevi plačane odsotnosti z dela. Po obstoječem zakonu sta starša namreč skupaj upravičena do 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka (po novem starševskega dopusta). Ker se lahko o izrabi dogovorita sama, je celoten dopust prenosljiv, a ga lahko naenkrat izrabi le eden od staršev. S predlogom zakona postane pravica do starševskega dopusta individualna pravica vsakega od staršev v trajanju 130 dni (s tem je direktiva ustrezno prenesena, saj ima vsak od staršev pravico do starševskega dopusta v trajanju vsaj štirih mesecev), dodatnih 30 dni pa je neprenosljivih. Po načelu ‘vzemi ali pusti’ upravičeni starš svoje pravice tako ne more več prenesti na drugega starša (predlog uvaja tudi izjeme), in pravica je izgubljena, v kolikor je ne izrabi upravičeni starš. V praksi to pomeni, da bi lahko eden od staršev izrabil svojih 130 dni starševskega dopusta plus 100 dni, v kolikor mu jih odstopi drugi starš, vsak od staršev pa bi moral izrabiti vsaj 30 dni starševskega dopusta. Možne so seveda tudi drugačne kombinacije.
Drugič, predlog zakona izenačuje pravice vseh oseb, ki dejansko skrbijo za otroke. Skladno z direktivo tako predlagani zakon ureja posvojiteljski dopust na enak način in v enakem obsegu ter poenostavlja postopke; pravica do krajšega delovnega časa ali delnega plačila za izgubljeni dohodek bi tako pripadla tudi rejnikom in drugim skrbnikom, v kolikor te pravice ne izrabijo biološki starši.
Tretjič, predlagani zakon uvaja pravico do 1-urne odsotnosti z dela zaradi dojenja; materi bi do devetega meseca otrokove starosti pripadel sorazmerni del minimalne plače, od 9. do 18. meseca pa prispevek za socialno varstvo od sorazmernega dela minimalne plače.
Četrtič, zakon spreminja pravico do krajšega delovnega časa. Ta še vedno velja do otrokovega tretjega leta oziroma do zaključka prvega razreda osnovne šole, kadar starš skrbi za vsaj dva otroka. Novost v tem delu pa je 1-letna neprenosljivost te pravice za vsakega od staršev.
VRSTE DOPUSTOV, POVEZANIH Z ROJSTVOM IN POSVOJITVIJO OTROKA
Obstoječi zakon trenutno obsega pravice do štirih različnih vrst dopustov, povezanih z rojstvom in posvojitvijo otroka: 1) Porodniški dopust; 2) Dopust za nego in varstvo otroka (po novem bi bil to starševski dopust); 3) Očetovski dopust; in 4) Posvojiteljski dopust (ta bi po predlogu zakona odpadel, saj izenačuje pravice posvojiteljev in ga zato na tem mestu ne obravnavamo).
1. Porodniški dopust, ki bi se preimenoval v materinski dopust (ang. maternity leave), je individualna in neprenosljiva pravica ženske, da si opomore po porodu. Ženske v Sloveniji bi tudi po novem predlogu ostale upravičene do skupno 105 plačanih dni pred in takoj po porodu.
2. Dopust za nego in varstvo otroka, ki bi se preimenoval v starševski dopust (ang. parental leave), je namenjen enemu ali obema staršema za varstvo in nego otroka. V Sloveniji si ga starša lahko delita od leta 1976, a je to možnost doslej izrabilo vsega 1-5 % staršev.
3. Očetovski dopust (ang. paternity/daddy leave) je individualna in neprenosljiva pravica moškega do 90 dela prostih dni po rojstvu otroka. Predlog zakona ohranja pravico očetov do 15 plačanih dni očetovskega dopusta, ukinja pa pravico do 75 neplačanih dni. Ta pravica je v različnih državah različno urejena in ponekod so očetje upravičeni zgolj do prenosljivega dela starševskega dopusta (npr. do dveh tednov na Poljskem).
Slika 1: Očetovski dopust (kot individualna/neprenosljiva pravica), EU27, januar 2013
SLOVENIJA IN PRIMERJAVA Z EVROPSKIMI DRŽAVAMI
Zaradi specifike nacionalnih sistemskih ureditev in nacionalnim ne/razlikovanjem med materinskim in starševskim dopustom (v Sloveniji dopustom za nego in varstvo otroka) ter podaljšanim dopustom za varstvo otroka (ang. childcare ali extended leave) lahko evropske države v grobem razdelimo v dve skupini. Glede na skupno trajanje celotne pravice do odsotnosti z dela po rojstvu otroka so v prvi skupini države, v katerih imajo starši na voljo od devet do petnajst mesecev dopusta. V tej skupini je Slovenija skupaj z Belgijo, Hrvaško, Dansko, Grčijo, Islandijo, Irsko, Italijo, Luksemburgom in Veliko Britanijo. Druga skupina držav zagotavlja dopust do treh let, in sem uvrščamo Češko, Finsko, Madžarsko, Francijo, Nemčijo, Litvo, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Španijo. Avstrija in Švedska sta med obema skupinama, pri čemer sta oba starša na Švedskem upravičena do 480 dni, ki jih lahko izrabita po dnevih ali urah kadarkoli do otrokovega osmega leta. Izpostavimo še, da na izrabo dopusta pomembno vpliva tudi višina nadomestila – nižji kot je, manjša je verjetnost, da dopust izrabi oče. Kot vidimo na Sliki 2, so razlike med državami v tem primeru še večje.
Slika 2: Skupno trajanje materinskega in starševskega dopusta, izbrane evropske države, april 2012 (države, za katere razpolagamo s podatki za to leto)
NAŠA OCENA
Ljudmila Novak je v razpravi o predlogu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih med drugim dejala: “… v takšni dolžini kot ga imamo v Sloveniji, pa tako v večini evropskih držav nimajo starševskega dopusta.” Analiza obstoječih podatkov je pokazala, da njena izjava ne drži. Od 22-ih izbranih evropskih držav, za katere razpolagamo s podatki za leto 2012, jih je glede na skupno trajanje celotne pravice do odsotnosti z dela po rojstvu otroka kar 14 pred Slovenijo. V večini držav je torej t.i. starševski dopust (kombinacija porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter očetovskega dopusta) daljši od tistega, ki ga imamo ta trenutek na voljo v Sloveniji.
Napisala in raziskala: Jana S. Javornik, Centre for International Research on Care, Labour & Equalities (CIRCLE), School of Sociology & Social Policy, University of Leeds
Uredila: Nataša Briški
Področje: sociala
Uporabljeni viri:
RTV SLO, Odmevi, 17. julij 2013
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Z novo zakonodajo za večjo aktivacijo očetov
Uradni list EU, DIREKTIVA SVETA 2010/18/EU
MISSOC Comparative Tables Database
International Review of Leave Policies and Related Research 2012
Rethinking comparative childcare policy analysis
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”