“Kar se tiče pa ostalega kadrovanja te vlade je pa tako, ta vlada ima polna pooblastila, teh kadrovskih odločitev na sejah vlade ni nič več kot jih je bilo prej, v lanskem letu, gotovo ne, kvečjemu je kakšna manj.” Predsednik vlade Janez Janša na RTV SLO Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, 20. februarja 2013 (na 11:44 – 12:00).
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – IZJAVA NE DRŽI.
O kadrovanju v politiki
Očitkom o političnem kadrovanju se bržkone ne more izogniti nobena vlada, ne glede na to, kateri stranki oziroma strani pripada. Kot so rošade na določenih ključnih mestih nedvomno nujne za normalno funkcioniranje vladne ekipe, tako so neobhodne tudi nasprotujoče si intepretacije tega, kaj “ključno” sploh pomeni, torej, katere menjave so še namenjene ustvarjanju normalnih delovnih pogojev in katere predstavljajo neutemeljeno politizacijo strokovnih delovnih mest oziroma resorjev.
V tem smislu se tudi ocene o obsegu političnega kadrovanja v javni upravi pod določeno vlado vselej močno razlikujejo, saj vselej implicitno vključujejo tudi izjavo o tem, kaj politično kadrovanje sploh je. S stališča vlade je vsaka kadrovska sprememba nujna; nenazadnje je sicer sploh ne bi bilo. Po drugi strani je z nasprotnega stališča vsaka menjava obstoječih kadrov s strani politično izvoljene vlade tudi sama inherentno politična. Če k temu dodamo še dejstvo, da so podatki o kadrovskih menjavah v državni upravi relativno težko dostopni, ni čudnega, da razprava o političnem kadrovanju ostaja na ravni obračuna med nasprotujočima si političnima taboroma.
Resničnosti izjave predsednika vlade RS Janeza Janše zato ne moremo presojati, ne da bi najprej nekoliko natančneje definirali, kaj beseda “kadrovanje” sploh obsega. A še prej se za hip pomudimo pri sami izjavi, izrečeni 20. februarja 2013 v kontekstu razpada vladne koalicije in številnih očitkov o povišanem tempu kadrovskih menjav v javni in predvsem v državni upravi. O prvem delu seveda ni nobenega dvoma: kljub izstopu nekaterih partnerjev iz koalicije vlada polna pooblastila je imela, in je torej bila upravičena do kadrovskih menjav v skladu s pristojnostmi in postopki, katere so spremembe Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) iz leta 2005 še nekoliko razširile oziroma olajšale.
83. člen, 5. odstavek: “Funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, lahko na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena. Razrešitev po tem odstavku je ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj.” (glej spremembe pod 43. člen)
Seveda pa zakonska podlaga kadrovanja ni neposredno povezana z njegovim obsegom, o katerem govori drugi del izjave.
Več ali manj?
Je bilo torej “kadrovskih odločitev” v zadnjem obdobju več, ali nemara v resnici manj kot prej? Najprej velja opozoriti, da izjava predsednika vlade govori izključno o “kadrovskih odločitvah na sejah vlade” – torej nikakor ne vseh kadrovskih zamenjavah v državni upravi, temveč zgolj tistih, ki so bile sprejete na sejah vlade. Vlada RS na rednih sejah imenuje položajne uradnike, t.j. direktorje direktoratov, najvišje sekretarje, pa tudi druge vodstvene pozicije; kadrovske spremembe na drugih delovnih mestih v državni upravi (vključno z vodjami sektorjev in drugih enot srednjega managementa) se izvajajo v okviru konkretnih organizacijskih enot in tako niso predmet vladnih sej. Premierjeva izjava se torej nanaša le na majhen del vseh delovnih mest v državni upravi, na katere bi vladne stranke potencialno lahko “kadrovale” – na tista torej, kjer je imenovanje v neposredni pristojnosti Vlade RS.
Vlada je o teh imenovanjih dolžna obveščati preko sporočil za javnost poleg svojih ostalih aktivnostih. Če želimo analizirati njeno kadrovsko aktivnost, se je torej potrebno le prebiti skozi poročila z vladnih sej in prešteti, kaj se je na njih dogajalo. Navkljub navidezni premočrtnosti postopka pa je takšna absolutna ocena precej nehvaležna: golo štetje imenovanj je največkrat slepo za prerazporeditve na ekvivalentna delovna mesta v okviru reorganizacije ministrstev, ponovna imenovanja, podaljšanja statusa vršilca dolžnosti zaradi nezaključenega razpisa in podobne scenarije, ki jim le stežka rečemo “kadrovske menjave”. Poleg tega je naloga in pristojnost vlade tudi, da imenuje svoje (a ne le svoje!) predstavnike (kot ustanovitelja, lastnika, člana idr.) v raznovrstne svete, nadzorne odbore, komisije in druga telesa; pri čemer so nekatera imenovanja vezana na določeno delovno mesto (recimo minister za delo v Ekonomsko-socialnem svetu), spet drugim pa bi se dalo tudi izogniti in torej precej bolj spominjajo na kadrovanje. Pri štetju se zato velja upreti skušnjavi po čim večji številki in za realno oceno kadrovske aktivnosti vlade upoštevati zgolj tista imenovanja, ki v resnici predstavljajo “kadrovske odločitve”; v našem primeru do vključno 50. redne seje, 14. februarja 2013 (zadnja pred izjavo).
Prva tabela prikazuje imenovanja na mesta sekretarjev, direktorjev direktoratov ter drugih vodstvenih položajev v domeni vlade po mesecih. Kadrovsko dejavnost vlade je sicer mogoče spremljati na še en način, ki pa vključuje le del imenovanj iz opisane skupine. Po 4. odstavku 60. člena ZJU “za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet.” Primerjava števila imenovanih komisij po posameznih letih, ki ga najdemo na strani Uradniškega sveta, je tako uporaben, četudi nepopoln kazalec. V letu 2009 je bilo imenovanih 61, v letu 2010 42, v letu 2011 31, leta 2012 75, leta 2013 (do 20. februarja) pa 25 posebnih natečajnih komisij.
Iz tabele so razvidni trije vrhunci: februarja 2012 ob nastopu, drugi jeseni ob potrditvi mandata dotedanjih vršilcev dolžnosti ter tretji v začetku leta 2013. Naraščajoč linearni trend jasno kaže, da kadrovskih odločitev na teh mestih v 2013 prav gotovo ni bilo manj; še več, povprečje imenovanj na posamezno sejo je še enkrat večje kot v letu 2012 (2,1 proti 4,7). Če k temu dodamo še tista imenovanja vršilcev dolžnosti, ki jih zgornjih graf še ne vključuje, ter imenovanja v svete, odbore in ostala telesa, ki ne sledijo neposredno iz nastopa nove vladne ekipe, dobimo spodnjo tabelo, iz katere lahko bolj natančno ocenimo resničnost izjave predsednika vlade.
Ne samo, da oba meseca v letu 2013 presegata mesečno povprečje imenovanj; februar 2013 je bil celo tisti mesec, v katerem je bila kadrovska aktivnost vlade največja – in to kljub dejstvu, da sta bili dve od petih februarskih sej vlade po datumu premierjeve izjave in ju zato naša analiza ne vključuje. Če k temu prištejemo še vsaj 16 imenovanj na zadnjih dveh sejah vlade, se februarska vsota poveča za približno dve petini. In če primerjamo še povprečje kadrovskih odločitev na posameznih sejah v letošnjem letu vlade s tistim iz 2012, je več kot očitno, da izjava predsednika vlade ne drži: teh odločitev prav gotovo ni manj, temveč skoraj še enkrat več. Presežka tudi ni mogoče pojasniti zgolj z nekaj nujnimi menjavami ob izstopu koalicijskih partnerjev.
Za konec še enkrat poudarimo, da ne želimo podajati sodbe o obsegu kadrovskih menjav trenutne Vlade RS; presojamo zgolj izjavo njenega predsednika o njihovem tempu. In četudi se strinjamo, da številkam o kadrovskih menjavah, ki niso podprte s kontekstom, ne gre posvečati pretirane pozornosti, še najmanj v smislu “političnega kadrovanja”, pa zamegljujoče in celo zavajajoče izjave predstavnikov vlade prav v ničemer ne pripomorejo k večji transparentnosti in strokovnosti državne uprave. Kvečjemu nasprotno.
Naša ocena
Janez Janša je v delu pogovora o kadrovanju v zadnjih mesecih dejal, da ima “ta vlada polna pooblastila, teh kadrovskih odločitev na sejah vlade ni nič več kot jih je bilo prej, v lanskem letu, gotovo ne, kvečjemu je kakšna manj”. Potem, ko smo analizirali poročila z vladnih sej in prešteli, kaj se je na njih glede kadrovskih menjav dogajalo, ugotavljamo, da njegova izjava ne drži.
Napisal in raziskal: Meta preiskovalni urad (MPU)
Uredila: Nataša Briški
Področje: javna uprava
Uporabljeni viri:
RTV SLO, Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo
RS, Kabinet predsednika vlade, Pogovor s predsednikom vlade RS Janezom Janšo na TV Slovenija 3
U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-B)
Vlada RS, seje vlade
Vlada RS, Sporočila za javnost
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Posebne natečajne komisije
Opomba: v Analizo o vladnem kadrovanju naknadno (4. marec 2013) vključen 3. graf (meri povprečje kadrovskih odločitev na sejo vlade v 2012 in 2013).
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”