Meta PHoDcast 108: Tadej Droljc, glasbenik

Tadej Drolc (foto: Joan Russell)

S Tadejem Droljcem o komponiranju z uporabo audiovizualnih objektov.

#MetaPHoDcast

Subscribe to
Meta PHoDcast

Or subscribe with your favorite app by using the address below

Tadej Droljc (Vimeo) je začel svojo študentsko pot kot študent strojništva. Ker ga študij ni kaj dosti veselil, se je po dveh opravljenih letnikih na univerzitetnem študiju najprej prepisal na visokošolski program, nekaj izpitov pred koncem pa je kot absolvent študij opustil. Strojniško prakso je opravljal v Kamniku in jo kasneje tudi podaljšal v redno zaposlitev. Tako si je prihranil denar za dodiplomski študij računalniške glasbe v Veliki Britaniji na University of Hull.

Nato se je za dve leti vrnil v Slovenjo in delal kot intermedijski umetnik, zvočni dizajner, glasbenik, kreativni programmer za avdiovizualne namene, glasbeni novinar ter DJ. Del DJ-anja je bila tudi, čemur sam pravi, glasbena “prostitucija”, saj je po lokalnih barih vrtel tudi glasbo, ki ni bila ravno po njegovem okusu, kar mu je omogočilo plačati mesečne račune. V tem času je želel realizirati tudi obširnejši avdiovizualni projekt, s katerim bi lahko nastopal (to kar počne danes), a zato nikakor ni našel časa. Da bi si kupil nek glasbeni program, ki ga je potreboval, se je učlanil v EMF (Electronic Music Foundation) in tako avtomatsko pristal na njihovi “mailing” listi, ki je med drugim obsegala tudi razne akademske priložnsti. Med njimi je bilo tudi obvestilo o razpisu za štipendijo na University of Huddersfield v Veliki Britaniji, ki slovi kot izjemna univerza za študij nove glasbe – tu so na primer doktorirali svetovno uveljavljeni umetniki kot so Cassandra Miller, Paul Jebanasam, Nicolas Bernier itn. Predlog za avdiovizualno raziskavo je navdušil žirijo in predlog za doktorat sprejet.

Naslov njegovega doktorskega dela je Composing with isomorphic audiovisual gestalts, pri katerem sta ga mentorirala Alexander Harker in Pierre Tremblay.

Te lahko zaradi tesne časovno-prostorske sinhronizacije, prav tako pa tudi kognitivne komplementacije med zvokom in sliko, um poveže skupaj v objekt. Svoje audio-vizualne objekte je lahko nadzoroval v realnem času in jih tako tretiral kot nekakšne virtualne instrumente. To je počel bodisi preko vmesnikov (“kontrolerjev”) ali pa s pomočjo različnih algoritmov. Na tem primeru (https://www.youtube.com/watch?v=ajCYefU61e8&t=) je na primer ozvočil gibanje delcev, obnašanje delcev pa je nadzoroval s pomočjo Leap Motion senzorja, ki zaznava gibanje dlani v prostoru. Srž njegove raziskave je bilo komponiranje s tovrstnimi avdiovizualnimi objekti.

Njegov doktorat je estetske narave, kar pomeni, da ga niso toliko vodile klasične hipoteze, temveč bolj preseganje estetskih okvirjev umetnosti, v kateri ustvarja.

Kot primer v podkastu primerja klasično VJ-anje (visual disc jockey) in vizualizacije programov, kot so WinAmp, kjer gre za statične odnose med glasbo in vizualizacijami, ki jih poslušalec po določen času lahko prepozna. Tadej pa obravnava ta prostor med zvokom in sliko kot kompozicijski prostor in se “igra” z odnosi med zvokom in sliko, ki se lahko spreminjajo v odvisnosti od časa ali drugih parametrov in sprožilcev, ki jih Tadej nadzira.

Pri svojem delu se je opiral na programersko platformo Max(namenjena programiranju za avdio in video namene), glasbeno delovno postajo Ableton Live ter njeno razširitev Max for Live, ki služi kot most med Max-om in Ableton-om. Znotraj Max-a in Ableton-a je sprogramiral svoj modularni avdiovizualni sistem, ki omogoča dvostransko komunikacijo med zvokom in sliko, prav tako pa omogoča tudi različno procesiranje in tretiranje 3D geometrije. Med moduli so na primer najdejo tudi takšni, ki omogočajo ekstrahiranje zvoka in ritma iz gibanja 3D geometrije na različne načine. Več informacij o tem najdete tu (https://www.youtube.com/watch?v=qgLtp9WNpuo).

Tadej med drugim skupaj s španskim glasbenikom Eliasom Merino deluje v duetu SYNSPECIES, s katerim ustvarjata audiovizualne performanse, s katerimi sta nastopala tudi na mednarodnih festivalih. Februarja bosta na primer nastopila v pariški filharmoniji v okviru bienala NEMO.

V zadnjem času se ukvarja z laserji in ukrivljenimi ogledali, prve rezultate pa je predstavil decembra 2019 v delu z naslovom Žarkolom, ki je nastal pod produkcijskim okriljem konzorcija Osmo/za in koprodukcijo Kina Šiška. Tadej pravi, da je tukaj še kar nekaj neraziskanega prostora za ustvarjanje. Med drugim ga boste lahko našli tudi na festivalu Svetlobna gverila, ki se odvija v Ljubljani. Med drugim ga boste lahko našli tudi na festivalu Svetlobna gverila, ki se odvija v Ljubljani.

Glede na to, da Tadej ni klasičen doktor znanosti, bi povedal predsedniku vlade, da na področju kulture primanjkuje denarja za kakšne bolj resne projekte.

Doktorskim kolegom priporoča, da vsake toliko časa naredijo “zoom out” od svojega raziskovanja in da pogledajo na stvari iz širše perspektive, razmišljajo in se pogovarjajo o svojih čustvih, ker tako bolje razumeš sebe, bolje razumeš vzvode za svojimi dejanji, prav tako pa tudi spoznaš, da v vsem tem “študijskem peklu” še zdaleč nisi sam. To je po njegovem skoraj ključnega pomena, da na koncu študija ne prideš do doktorata, ki si ga želijo drugi, ampak da raziskuješ nekaj, kar si sam dejansko želiš.

Poslušalcem bi predlagal film, ki si ga je sam največkrat ogledal in je nanj tudi najbolj vplival, to je Stalker Andreja Tarkovskega.

Tadej je tudi oče in zaradi dragocenosti svojega časa bi najraje na večerjo povabil svoje dobre prijatelje.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.