Meta PHoDcast 130: Marta Hlad, arheologinja

Z Marto Hlad o določanju spola in starosti pri žganih človeških kosteh.

#MetaPHoDcast

Subscribe to
Meta PHoDcast

Or subscribe with your favorite app by using the address below

 

Marta Hlad je doktorska študentka na Svobodni univerzi v Bruslju, ki sodi pod flamsko govorečo skupnost. V sklopu projekta CRUMBEL (Cremations, Urns and Mobility, ancient population dynamics in Belgium) se v raziskovanju posveča skeletnim ostankom po kremaciji.

Kremacija je termin, s katerim opisujemo ritual sežiganja ostankov umrle osebe. Marta razvija in preučuje metode, s pomočjo katerih bi lahko tovrstnim ostankom bolj točno ocenili spol in starost.

V podkastu pove, da jim to pri kremacijah redkokdaj uspe za več kot 20 %  posmrtnih ostankov na nekem najdišču in da vedno ostanejo skeleti, ki jim ni mogoče oceniti spola. 

Marta pojasni, da jo preučevanje spola zanima zato, ker je v preteklosti pri tem v arheologiji prihajalo do mnogih napak in napačnega sklepanja. Sprašuje se, zakaj nas zanima prav spol in zakaj ga želimo določiti ostankom. Zaveda se, da pri tem obstajajo pristranskosti in vnaprejšnja prepričanja. Naše razumevanje spolov in družbenih vlog namreč temelji na naših izkušnjah, a za celotno kontekstualizacijo dogajanja v preteklosti to ne zadošča. Poleg tega vemo, da spol ni ne biološko ne družbeno binaren. 

Marta razvija metodo določanja spola in starosti na tri načine. V prvi raziskavi je uporabila metode strojnega učenja za metrično analizo fragmentov ostankov. V drugi analizi se bo posvetila izotopom železa in bakra, katerih razmerje se v ostankih kosti pri osebah različnega spola razlikuje. Zadnja metoda pa je določanje spola na podlagi koščenega labirinta notranjega ušesa. Nedavno objavljena raziskava je namreč pokazala, da se del ušesa, ki ga imenujemo polž, med spoloma razlikuje. 

Marta v pogovoru opozori tudi na nasilje znotraj znanosti in akademskih skupnosti, specifično arheologije. Aktivna je v skupini, ki se je posvetila razumevanju nadlegovanja, ustrahovanja in zlorab v evropski arheologiji. Z anketo želijo ugotoviti, kje so težave, in predlagati, kako bi jih rešili. 

Pravi, da ima v Belgiji odlične pogoje za raziskovanje. Slovenskemu predsedniku vlade bi predlagala, da razmisli, kakšne spodbude lahko ponudi raziskovalkam in raziskovalcem na začetku kariere. Pri delu za urejanje bibliografije uporablja program Mendeley. Ostalim doktorskim študentkam in študentom pa priporoča, da niso ves čas samo zatopljeni v delo, ampak si vzamejo tudi čas za dnevni sprehod. Čeprav to mogoče deluje kot izguba časa, tudi med tem razmišljamo o svojem delu. 

V branje priporoča knjigo Invisible Women: Exposing Data Bias in a World Designed for Men, britanske avtorice Caroline Criado-Perez, in stripe švedske avtorice Liv Strömquist.

Na večerjo bi šla s švicarsko novinarko in esejistko Mono Chollet ali pa, v tem pandemskem času, s prijateljicami in prijatelji, ki jih že dolgo časa ni videla.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

0 replies on “Meta PHoDcast 130: Marta Hlad, arheologinja”