Raziskovalno-aktivistična skupina Rezistenca je začela nastajati decembra 2019, ko smo se z začetno ekipo spoznale na sestanku stanovanjskega gibanja “Kje bomo pa jutri spali?”. Prisotne so bile tudi članice feminističnega odbora študentskega društva Iskra, ki so se takrat ukvarjale s pregledom pravilnikov ljubljanske univerze na temo spolnega nadlegovanja na fakultetah. Dogovorile smo se, da se sestanemo posebej in ugotovimo, kako lahko kot študentke to temo naslovimo.
Z vidika strukturnega naslavljanja spolnega nasilja smo si že na začetku zastavile nalogo, da raziščemo pravilnike, ki veljajo v slovenskem visokošolskem prostoru, in preteklo prakso na tem področju. V drugem koraku smo začele z raziskavo o razširjenosti spolnega nadlegovanja v visokošolskem prostoru. Z raziskavo, s katero smo pričele 25. novembra lani, želimo odgovoriti na vprašanja, kot so: kako in kje se nadlegovanje pojavlja, kaj občutijo osebe, ki se jim je nadlegovanje zgodilo, in ali institucijam zaupajo dovolj, da se s svojo stisko obrnejo nanje.
Naše začetne ugotovitve potrjujejo pričakovanja, da lahko pri spolnem nasilju v akademskem prostoru opazujemo iste vzorce zlorabe moči, položaja, skratka nadvlado moči ene osebe nad drugo, kot jih lahko opazimo na delovnem mestu, v družini itd. Zbrana pričevanja nam vendarle kažejo, da se spolno nasilje v akademskem prostoru dogaja v specifičnem kontekstu.
Najprej moramo razumeti položaj mladih, ki prvič vstopijo v za njih novo okolje – nekateri prvič preživijo več časa v kraju študija kot doma, pravila in norme univerz pa se zelo razlikujejo od kulture obnašanja na nižjih stopnjah izobraževanja. Sprejemajoče študijsko okolje je zato bistveno, sploh za tiste s šibkejšo socialno mrežo. Hkrati, enako kot na nižjih stopnjah izobraževanja, študij temelji na medsebojnem zaupanju med študenti in študentkami ter profesorji in profesoricami. Ko profesor zlorabi svojo moč in položaj za izvajanje nasilja nad študentkami in študenti, zaupanje, ki ga imajo študenti do profesorja, v trenutku izgine, posledično izgublja na vrednosti tudi njegovo pedagoško delo in znanje, ki ga predaja.
Z izgubo zaupanja in brez ukrepanja začne študij polagoma izgubljati svojo vlogo v družbi, zato še toliko bolj bode v oči dolgoletno nezadostno spoprijemanje univerz z nadlegovanjem.
To se danes kaže v pomanjkanju pravno-formalne zaščite, kot je manko postopkov prijave spolnega nasilja (prijave niso bile obravnavane) in odsotnost pravnih aktov o spolnem nadlegovanju na visokošolskih zavodih. Rezultat je svojevrstna oblika zlorabe moči, ki pri nas še ni bila celostno naslovljena.
Poleg pravnega urejanja področja vidimo rešitev predvsem v sistematičnem izobraževanju študentov in študentk o njihovih pravicah, informiranju, kdo so zaupne osebe, na katere se lahko obrnejo v primeru izkušnje spolnega nadlegovanja oz. nasilja, kakšni so postopki prijave in obravnave ipd. Veliko težo ima tudi senzibilizacija zaposlenih v visokošolskih zavodih, potrebno je naglasiti neenakosti med spoli in opozoriti na vrste obnašanja, ki v akademskih prostorih niso sprejemljive. Izobraževanju je potrebno dodati tudi jasne, podrobne, z zakonodajo usklajene ter predvsem javno objavljene pravilnike, navodila za izvajanje postopkov in predvidene sankcije za kršitelje.
Zavedamo se, da do velikih družbenih premikov in vidnih sprememb ne pride čez noč, saj je zanje potrebna dovoljšna ponotranjenost novih družbenih norm in vzorcev. Pogosto se je najbolje lotiti želenih sprememb v našem lokalnem okolju, kjer lahko začnemo škodljive prakse in norme naslavljati z odkritim pogovorom, kot je na primer opozarjanje na seksistične šale ter vedenje oseb, ki je žaljivo ali ponižujoče do drugih ljudi. Predvsem moški lahko tu odigrajo pomembno vlogo, saj so lahko s spoštljivim obnašanjem do žensk zgled tako moškim vrstnikom kot tudi mlajšim generacijam.
Ni dovolj, če na Facebooku deliš pripis podpore, ne reagiraš pa, ko se tvoj prijatelj neprimerno šali ali se celo spravlja nad žensko, ki si njegove pozornosti očitno ne želi.
Na vseh nas je, da delamo v svojem okolju največ, kar lahko. Šele ko bomo z dejanji pokazali, da določenih vzorcev zadev v družbi ne bomo več tolerirali, se bodo stvari začele spreminjati.
Pomembno vlogo v primerih spolnega nasilja in nadlegovanja imajo tudi novinarji in mediji, saj način, na katerega poročajo o določeni temi, pomembno prispeva k oblikovanju javnega mnenja. Zato poudarjamo, da se je treba vzdržati senzacionalizma, romantiziranja nasilja, ugibanja, kakšen odnos sta imela žrtev in storilec, ipd. Namesto tega se je potrebno osredotočiti na sistemsko plat zgodbe in na vprašanje, kaj lahko storimo skupaj kot družba, da to v prihodnje preprečimo.
Rezistenca ima še vedno aktivno anketo o spolnem nasilju in nadlegovanju v akademskem prostoru, kjer lahko izrazite svoja stališča in delite svoje izkušnje spolnega nasilja oziroma nadlegovanja v akademskem prostoru.