Avtorica: Darinka Bunjevac, novinarka, prevajalka, bralka, plavalka. Iz radijskega studia v Bush House, zdaj že pokojnem domovanju BBC-jevega World Servicea, se je po ukinitvi slovenskega uredništva preselila v pisarno z razgledom na arhitekturne presežke v bruseljski evropski četrti. Živi v Bruslju, nakupuje v Londonu, dopustuje v Ljubljani. Ko bo imel dan več kot 24 ur, bo diplomirala v londonski valilnici vinskih poznavalcev in sommelierjev WSET. Na Twitterju jo najdete pod @darinkabunjevac.
Berem vse in povsod; pri frizerju, na bazenu, v službeni menzi, prenatrpanih vagonih londonske podzemne železnice in na manj klavstrofobičnem bruseljskem metroju. Dimenzije mojih torb in trdnost ročajev so morale v časih pred Kindlom obvezno zadoščati za Guardian, dnevne brezplačnike in debele platnice. Odkar sem investirala v tablico, imajo daljšo življenjsko dobo.
Iz londonskih in bruseljskih prodajaln novih ali rabljenih knjig in stripov vseeno še vedno tovorim špehaste hardbacke, čeprav Ikeine police doma že klecajo pod njimi. Najraje tičim v knjigarnah s kavarno ali restavracijo, nekatere v Bruslju premorejo celo otroška igrala. Idealna pribežališča pred dežjem, kjer s hčerko vedriva ure in ure, vmes pa zmaževa še porcijo pomfrita. Ti izleti se običajno končajo z diplomatskimi pogajanji, koliko čtiva z nabranega kupa bova odnesli na blagajno in koliko ga bova zložili nazaj.
Tole je kratek izbor z družinskega seznama:
1. Americanah – Chimamanda Ngozi Adichie
Tretji roman avtorice uspešnice o nigerijski državljanski vojni Polovica rumenega sonca me je spremljal na poletnem road tripu od Belgije do Srbije. Americanah je ljubezenska zgodba in zbirka provokativnih blogerskih zapisov glavne junakinje o ameriškem rasizmu, skritem za politično korektno barvno slepoto, imigraciji in družbenem povzpetništvu novih nigerijskih bogatašev.
2. The Stranger’s Child – Alan Hollinghurst
Zelo angleška saga enega najbolj hvaljenih, če že ne preveč produktivnih sodobnih britanskih piscev. Odločitev Bookerjeve žirije, da naslednice leta 2004 nagrajene Linije lepote sedem let kasneje, ko je to prestižno nagrado osvojil Julian Barnes, ne uvrsti v ožji krog nominirancev, je v britanskih literarnih krogih dvignila precej prahu.
3. Beyond Black – Hilary Mantel
Po Nobelovcu J. M. Coetzeeju in Petru Careyju šele tretja dobitnica dveh Bookerjev, ki si ju je prislužila s prvima dvema romanoma iz zgodovinske trilogije o življenju Thomasa Cromwella, spletkarskega dvorjana Henrika VIII., Wolf Hall in Bring up the bodies. Med čakanjem na zadnji del o njegovi smrti sem se lotila Beyond Black, fantastične groteske o jasnovidcih in duhovih. Ne ravno moja najljubša tema, a če me lahko kdo prepriča vanje, je to Hilary Mantel.
4. L’entrée du Christ à Bruxelles – Dimitri Verhulst
Za vse, ki mislijo, da Belgijci nimajo smisla za humor. Novela belgijskega pisatelja, prvotno spisana v nizozemščini in zaenkrat prevedena le v francoščino, naj bi kmalu dočakala tudi angleško izdajo. Rahlo drugačen vodič po evropski prestolnici, ki si jo je Kristus izbral za ponovni prihod na Zemljo prav 21. julija, na belgijski državni praznik, pa tudi piker komentar dilem o belgijski identiteti in lokalnih nacionalističnih zdrahah, zaradi katerih se flamski in valonski politični veljaki ne morejo zediniti niti, v katerem jeziku bodo sprejeli visokega gosta.
5. How music works – David Byrne
David Byrne je glas in najbolj prepoznavni obraz legendarnega newyorškega new wave banda Talking Heads, režiser, umetnik, pisatelj, založnik … Lani je izšel njegov najnovejši literarni izdelek How music works, deloma avtobiografski popis njegove burne glasbene kariere, deloma poljuden pop učbenik o ustvarjanju, konzumiranju in vplivu glasbe. Zelo za.
6. Pyongyang: A Journey in North Korea – Guy Delisle
Quebeški karikaturist je kot zastopnik francoskega animacijskega studia preživel dva meseca v Severni Koreji in o tem narisal strip. Črno bela tehnika je primerna izbira za ilustracijo represivne sivine hermetično zaprtega komunističnega raja. Med skrbno nadziranim obiskom, kjer ga na vsakem koraku spremlja tolmač, v resnici režimski špijon brez najmanjšega smisla za ironijo, mu dovolijo le ogledovanje socialistične arhitekture in veličastnih spomenikov velikemu vodji, medtem ko so stiki z navadnimi smrtniki strogo prepovedani.
7. Nova finska slovnica – Diego Marani
Trenutno v obdelavi. Diego Marani je italijanski novinar, pisatelj in prevajalec Evropske komisije, izumitelj evro spakedranščine Europanto, v kateri je svoje čase pisal časopisne kolumne in izdal zbirko blazno neresnih zgodb Las adventuras des inspector Cabillot. Novo finsko slovnico, čudovito meditacijo o vojni, jeziku in identiteti, berem v odličnem angleškem prevodu Judith Landry (New Finnish Grammar). V slovenščino jo je že pred časom prevedla Veronika Simoniti.
8. Ryszard Kapuściński: A Life – Artur Domosławski
Kontroverzna biografija verjetno najslavnejšega poljskega novinarja in pisatelja, kronista prevratov in revolucij na vseh kontinentih, zlasti v Afriki in Aziji. Kontroverzna, ker o njegovem zasebnem življenju razkriva več, kot si je želela njegova vdova, pa tudi, ker potrjuje ugibanja, da se je Kapuściński v svojih literarnih reportažah poljubno poigraval z dejstvi, bodisi iz slogovnih, ideoloških ali (samo)cenzorskih razlogov, in trditve, da je med dopisniškimi ekspedicijami po svetu vohunil za poljsko obveščevalno službo.
9. Zverjasec – Julia Donaldson
Britanski otroški pisateljici Juliji Donaldson, ki ji spretno asistira nemški ilustrator Axel Scheffler, smo v naši hiši postavili oltar. Mojstrica duhovitih pravljic v rimah je zaslovela prav z Zverjascem (Gruffalo), briljantno otroško različico zgodbe o Davidu in Goljatu, v kateri nabrita miška pretenta vse živali, ki se jim cedijo sline po njej, vključno z Zverjascem. V slovenščini je na voljo po zaslugi Milana Dekleve. Priporočam tudi njene druge knjige, npr. Bi se gnetli na tej metli in Hiška, majhna kot miška.
10. Wine grapes – Jancis Robinson
Moj najljubši leksikon, eden od omenjenih špehastih hardbackov (1242 strani tehta dobre tri kilograme), ki sem ga lanski božič odkrila pod jelko in mu v domači knjižnici pripada častno mesto. Avtorica izčrpnega vodiča po 1368 bolj in manj znanih ter popolnoma obskurnih vinskih sortah – prvič slišim, da je Grillo klasična sicilska zvrst – je najvplivnejša vinska kritičarka na svetu, kolumnistka Financial Timesa in nosilka težko osvojljivega naziva Master of Wine.
Privoščite si tudi:
Na naši domačiji se bralne navade ne razlikujejo med zimo in poletjem: Boštjan Gorenc – Pižama (september 2013)
Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo