Nika Kovač: Bistveno je, da knjige krožijo in menjajo lastnike

(foto: Ilona L via Flickr)

Pred tremi leti sem poletje preživela na oddelku za leposlovje v eni izmed ljubljanskih knjigarn. Knjigarnarski poklic sem si vedno predstavljala izredno romantično – preživljanje dni med knjižnimi policami, nenehen dostop do številnih novih knjig in ogromno časa za branje. Resničnost pa je bila povsem drugačna. Meseci v knjigarni so me naučili predvsem naročanja knjig, razvrščanja knjig po abecedi na police (še danes se kdaj v knjigarni zalotim, da jim med brskanjem knjige prestavljam in urejam) in resne drže pri odgovarjanju na vprašanja ljudi, ki v knjigarni iščejo glavnike, robčke in sendviče.

(foto: Ilona L via Flickr)
(foto: Ilona L via Flickr)

Kljub vsemu pa sem med prodajo knjig izredno uživala. S kupci, pa tudi obiskovalci in obiskovalkami sem se lahko pogovarjala o knjigah, predvsem pa poslušala sodelavko Majdo, ki je prebrala skoraj vse knjige na oddelku. Do nekaterih je bila izredno kritična, do drugih skorajda ljubeča in do tretjih ravnodušna. Njene ocene in priporočila sem si zapomnila in si izoblikovala bralni seznam knjig za jesensko branje.

V knjigarno se redno vračam kot obiskovalka in z Majdino pomočjo dopolnjujem svoj seznam. Ker verjamem, da je bistveno, da knjige krožijo in menjajo lastnike, postajajo spodnji naslovi del bralnih seznamov mojih bližnjih.

1.) Eduardo Galeano: Knjiga objemov

Knjigo sestavlja okoli 200 enostranskih zapisov avtorjevega doživljanja Južne Amerike. Vsak od njih se bralca dotakne in ga preseneti . Skupaj tvorijo kritiko družbenih odnosov. Ne gre le za zgodbe o Južni Ameriki, za nekaj, kar zadeva nek drugi čas in prostor. Kar pri knjigi očara je,  da učinkuje univerzalno, da jo je mogoče razumeti kjerkoli.

2.) Ingvar Ambjornsen: Na pol prisoten 

Je knjiga bizarnih kratkih zgodb, v katerih je mogoče popolnoma vse. Preživljanje Božiča v sovjetski uniformi na vrtu nekega poljubno izbranega tujca, skrivanje trupla samomorilca na vlaku in zločin med »trdnim« spanjem. Odličen slog, ki premaga (precenjenega) Paasilinna že po nekaj prebranih straneh.

3.) Agota Kristof: Trilogija (Šolski zvezek, Dokaz, Tretja laž)

Je trilogija o vojni in nasilju, o neločljivosti in o begu. Zgodbo v šolski zvezek zapisujeta brata dvojčka, odločena, da se znebita človeškosti in premagata bolečino. Na prvi pogled jasno in razumljivo pripoved tretji del trilogije postavi pod vprašaj, posledično pa zabriše mejo med resničnostjo in fikcijo.

4.) Patrick Ness: Sedem minut čez polnoč 

Je nekaj med romanom, knjigo pravljic in umetniškim delom – zgodba o fantu, ki se poslavlja od umirajoče mame. Pri tem mu pomaga pošast s pripovedovanjem pravljic. Pokaže mu, da ne obstaja nič takega kot srečen konec, zgolj dobro in zgolj slabo, in dokaže, da se kljub vsemu splača vztrajati. Mladinsko delo, ki to lahko je – ali pa ni.

5.) Inga Saetre: Umetnost padanja

Je zgodba o devetih mesecih nosečnosti neke najstnice. Pripoved brez moraliziranja sledi njeni odločitvi, hkrati pa daje jasno vedeti, da je proces osamosvajanja kompleksen, življenjske poti pa odvisne od številnih naključij. Popolnoma drugačna forma risoromana – romana, ki začara in očara.

6.) Anne Fausto Sterling: Biološki: družbeni spol 

Knjiga, o kateri smo pripravili zadnjo okroglo mizo v lanskem letniku Čajanke z Roso. Anne Fausto Sterling je biologinja, ki prevprašuje in konceptualizira razmerje med biologijo in kulturo pri preučevanju spola. Obravnavana tema v družboslovju sicer ni nič novega (ne pozabimo na preučevanja divjih in socialno izoliranih otrok, antropološka proučevanja spola, Freuda in psihoanalizo ter frankfurtsko marksistično šolo, knjiga pa je zagotovo zanimiva zaradi perspektive, iz katere je napisana.

7.) Jože Vogrinc: Transverzala 

nika kovač
Nika Kovač (foto: osebni arhiv)

Moje trenutno branje. Po dobri polovici tega skupka odlomkov in razmislekov avtorja, ki so asociativno povezani s teksti in teorijo, s katero se je v zadnjih letih ukvarjal. Kronološko razvrščeni zapiski predstavljajo reflekesijo stanja družbe in nas prisiljo, da o njej ponovno razmislimo.

 

Avtorica: Nika Kovač, študentka antropologije in sociologije, članica programskega odbora Inštituta za delavske študije, koordinatorka feministično-socialistične organizacije Čajanka z Roso in koordinatorka aktivistične skupine POVSOD.

 

—————————————

META PRIPOROČA je serija zapisov, v katerih fajn ljudje pišejo o svojih bralnih navadah in knjigah, ki se drenjajo na njihovi nočni omarici. Včasih priporočajo tudi kakšne podkaste. Rubriko ureja Nina Kožar.

————————————–

 

One reply on “Nika Kovač: Bistveno je, da knjige krožijo in menjajo lastnike”
  1. says: Saša Kos-Battelino

    Hvala za naslove in pisatelje. Nobene od teh knjig ne poznam in bom pogledala če so prevedene v Nizozemščino.
    Sem Nizozemka s slovenskimi koreninami.
    Pred kratkim je bil v Slovenščino prevedene NL pisatelje Kader Abdolah. Naslov: Tirza.
    Priporočam.
    Lep pozdrav Saša

Komentiranje je zaprto.