“To so baltske države, ki so nizke, nimajo visokih hribov, nimajo ruralnega področja in zaradi tega je seveda mnogo ceneje in lažje tam zagotoviti ustrezen signal.” Zoran Vehovar, Telekom, v oddaji Poročila ob 22h na RTV SLO (11. avgust 2013).
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – IZJAVA DELNO DRŽI, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.
Podpredsednik uprave Telekoma Zoran Vehovar se je odzval na podatke in ocene Evropske komisije o neupravičenih visokih razlikah v cenah minute pogovora, ki jih zaračunavajo mobilni operaterji po posameznih članicah EU. V analizi smo preverjali del Vehovarjave izjave glede goratosti in ruralnosti baltskih držav. Ne presojamo pa, v kolikšni meri različni kriteriji, med katere nedvomno sodita tudi goratost in ruralnost, vplivajo na dražje/cenejše klice.
CENE TELEFONSKIH KLICEV PO EU
Analiza, ki jo je opravila Evropska komisija, je med drugim pokazala, da so “največje razlike v cenah pri klicih z mobilnih telefonov v domačem omrežju, pri čemer je 774-odstotna razlika med Litvo, ki ima najcenejše klice, in Nizozemsko, kjer so klici najdražji”. Slovenija se z 10,6 centa na minuto pogovora uvršča nad evropsko povprečje 9,1 centa (Slika 1). Teh razlik v cenah se po oceni Evropske komisije sicer “ne da razložiti z razlikami v kakovosti in stroških zagotavljanja storitev ali razlikami med državami glede kupne moči potrošnikov.” (vir).
Slika 1: Povprečna cena na minuto (v centih) pri mobilnih komunikacijah
Komisija se opira na podatke iz leta 2011. Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je ob tem dejala: “Te razlike jasno kažejo, da 28 sedanjih nacionalnih telekomunikacijskih trgov v Evropi ne koristi potrošniku tako, kot bi jim koristil enotni trg. Hitro je treba reagirati in zgraditi pravi enotni trg za dosego dejansko povezane celine.“
O GORATOSTI IN RURALNOSTI BALTSKIH DRŽAV (Estonija, Litva, Latvija)
Po statističnih podatkih EU o goratosti evropskih držav Slovenija res krepko vodi pred baltskimi državami, ki gorskih območij po definiciji EU nimajo. (vir, stran 24, Tabela 3.1.) Najvišji vrh Slovenije, Triglav, v višino meri 2864 m, najvišji vrh v baltskih državah je Suur Munamägi (Estonija), ki v višino meri vsega 318 m. (vir)
Precej drugačno sliko pa kažejo podatki glede ruralnosti področja. Skupni raziskovalni center EU v svojem poročilu, objavljenem l. 2009, ugotavlja (stran 6, Tabela 1.2.), da imajo baltske države več in ne manj ruralnega področja kot Slovenija. Na lokalni ravni (LAU 2) so kot podeželske občine opredeljene tiste, ki imajo manj kot 150 preb./ km2. Delež državnega ozemlja z redko poseljenostjo v Sloveniji predstavlja 87,9 %, v Estoniji 98,5 %, v Latviji 98,2 % ter v Litvi 96,1 %.
Slovenija ima tudi znatno gostejšo poselitev kot baltske države. Po podatkih Svetovne banke (l. 2011) prebivata v Sloveniji 102 prebivalca na kvadratni kilometer, v Litvi 48, v Latviji 33 in v Estoniji 32 prebivalcev/kvadratni km. Vse tri države so tudi glede na število prebivalcev – 1,3 mio Estonija, 2 mio Latvija, 3 mio Litva (vir: Wikipedia) – primerljive s Slovenijo.
NAŠA OCENA
Podpredsednik uprave Telekoma, Zoran Vehovar, je cene pogovorov v mobilni telefoniji, ki so v Sloveniji višje od evropskega povprečja, v baltskih državah pa med najnižjimi v EU, pojasnjeval s tem, da so baltske države “nizke, nimajo visokih hribov, nimajo ruralnega področja in zaradi tega je seveda mnogo ceneje in lažje tam zagotoviti ustrezen signal”. Res je, da je Slovenija mnogo bolj gorata, ne drži pa, da baltske države nimajo ruralnega področja. Ravno nasprotno, po analizi dostopnih podatkov so redkeje poseljene, imajo torej nižjo gostoto poselitve kot Slovenija in statistično tudi večja območja redke poselitve kot Slovenija. Glede Vehovarjeve izjave zato ocenjujemo, da le delno drži.
Vehovarjev argument o goratosti področja kot enega od razlogov za nadpovprečno visoke cene mobilnih pogovorov v Sloveniji pod vprašaj sicer postavlja naslednja primerjava; sosednja Avstrija, ki po goratosti le malo zaostaja za Slovenijo (vir, str. 24) – 73,34 % države je prekrite z gorami (SLO 77,98 %) – ima namreč občutno cenejše pogovore kot Slovenija (7,9 centa proti slovenskim 10,6 centa), nizozemski operaterji, ki delujejo po ocenah EU v podobno nič gorati državi kot so to baltske države (najvišji vrh Nizozemske je Vaalserberg, 322.7 m), pa zaračunavajo celo najdražje pogovore v EU (14,7 centa/minuto).
Kot zanimivost, Estonija ima tri mobilne operaterje za 1,3 milijona prebivalcev in zelo napredno omrežje. Če se Telekom pohvali, da s signalom 4G pokriva 43,77 % prebivalstva, pokriva največji estonski operater EMT s takšnim signalom 99,9 % ozemlja. Ali hitrost prenosa podatkov dosega obljubljeno, pa preverja estonska Nacionalna agencija za tehnični nadzor, kar natančje pojasnjuje tudi v letnem poročilu. (vir, str. 23)
Napisal in raziskal: Jure Brankovič
Uredila: Nataša Briški, Miško Kranjec
Področje: telekomunikacije
Uporabljeni viri:
RTV SLO, Poročila ob 22h (11. avgust 2013)
Evropska komisija, 774-odstotne razlike v cenah telefonskih klicev po EU
JRC Scientific and Technical Reports, Delimitations of rural areas in Europe using criteria of population density, remoteness and land cover
EU, The delineation of European mountain areas
The Baltic Course, New laser technology scraps Baltics highest mountain of a metre of height
Svetovna banka, Population density (people per sq. km of land area)
Mobitel, Pokritost in hitrost
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”