Od skupaj 94 obravnavanih osebnosti Literarni atlas Ljubljane vključuje le 5 avtoric?!

Spoštovani dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

v letih 2011–2014 je na enem od vaših inštitutov – Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU – potekal temeljni raziskovalni projekt »Prostor slovenske literarne kulture«, ki ga je vodil dr. Marko Juvan. Rezultat tega projekta je tudi knjiga Literarni atlas Ljubljane; avtor besedila je dr. Marjan Dolgan z Inštituta za literaturo in literarne vede ZRC SAZU, avtorici zemljevidov pa mag. Jerneja Fridl in Manca Volk z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Delo, ki ga je izdala Založba ZRC, iz zgodovinskega spomina briše ženske in njihovo literarno ustvarjalnost. Da ne gre le za nesrečno naključje, temveč zavestno diskriminacijo, je avtor dr. Dolgan pokazal tudi na vodenem ogledu z naslovom »Zakulisje literarne Ljubljane na kvadratnem kilometru prostora« 7. oktobra 2015,  kjer je izražal žaljiva stališča do žensk in feminizma, na kar nas je opozorilo več udeleženk_cev. S tem pismom vas želimo opozoriti na veliko nezadovoljstvo v zainteresirani javnosti, s katero bomo seznanili tudi medije.

Od skupaj 94 obravnavanih osebnosti Literarni atlas Ljubljane vključuje le 5 avtoric, kar kaže na znanstveno neutemeljen izbor in nespoštljiv odnos do literarnih ustvarjalk.

Kot dokazuje monografija Starejše pesnice in pisateljice: izbrani spisi za mladino (priredila Fran Erjavec in Pavel Flerè), ki je izšla leta 1926, so znanstvena literatura in raziskave že pred skoraj sto leti izpostavile literarno ustvarjalnost žensk in jo tudi bolj cenile kot aktualni Literarni atlas Ljubljane.

Nedavno vodenje po mestnih ulicah, na katerega je vabil ZRC SAZU in ki naj bi zaokrožilo raziskovalno delo in izid monografije, je zaznamovalo znanstveno nekorektno poročanje dr. Dolgana, ki naj bi med drugim postavljalo na laž »feministke«, pri čemer govorec ni skrival podcenjevalnega odnosa do žensk nasploh. Tako je po pričevanju prisotnih med drugim zatrdil, da je bilo v Prešernovem času povsem normalno, da so se ženske poročale pri 14 letih, ne pa kot danes, ko se poročajo ob klimakteriju. Svoj odnos do tega vprašanja je podkrepil s sklicevanjem na Shakespearjev citat: »Ko štirideset zim ti pod oči oblegovalne jarke bo kopalo, bo plašč miline, ki te zdaj krasi, že prhka cunja, vredna bore malo.«

Diskriminacija žensk ter izražanje seksističnih in mizoginih stališč pod krinko znanosti v moderni slovenski družbi, ki temelji na ustavno zagotovljenih pravicah do enakosti in nediskriminacije, ni sprejemljivo in je v sramoto Znanstveno raziskovalnemu centru SAZU, o katerem ste v predstavitvi na spletu zapisali, da je povsem primerljiv z najprodornejšimi akademskimi ustanovami v srednji in jugovzhodni Evropi in na katerem ravno v tem trenutku poteka mednarodni projekt »Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji« (GARCIA), pri katerem sodelujete tudi vi osebno. Prav tako Literarni atlas Ljubljane ni v čast raziskovalni skupini, ki je izvajala projekt »Prostori slovenske literarne kulture«.

ZRC SAZU in vas kot direktorja institucije, ki v javnosti uživa visok ugled, zato pozivamo, da nadgradi raziskavo »Prostor slovenske literarne kulture« ter izda novo, dopolnjeno izdajo, ki bo upoštevala in celovito prikazala dosežke vseh spolov. Tako bo vsaj deloma popravljena nastala družbena škoda.

Preberite tudi:

Odgovor prof. dr. Marka Juvana

Odgovor dr. Renate Šribar dr. Marku Juvanu

Podpisnice_ki (po abecednem vrstnem redu):