Ekonomska škoda zaradi novega koronavirusa je neizogibna. Čas okrevanja ekonomije po zajezitvi virusa bo odvisen od fiskalnih potez nove vlade. Če bodo fiskalni ukrepi primerni, bo gospodarski upad razmeroma kratek in obvladljiv, če pa bodo ukrepi neustrezni, se krizi zaradi novega koronavirusa utegne pridružiti še klasična gospodarska kriza. Skupne posledice bi zato lahko bile hujše od gospodarske krize leta 2008/09.
V času trajanja epidemije so potrebni premostitveni fiskalni ukrepi, ki bodo zagotovili preživetja podjetij, dohodkovno varnost samozaposlenih in ohranitev delovnih mest zaposlenih.
Vlada RS je že sprejela nekaj nujnih ukrepov, ki bodo podjetjem pomagala premostiti likvidnostni šok, kot so odlog plačila posojil in odlog plačila davčnih obveznosti. Nezadostni pa so vladni ukrepi za zagotavljanje varnosti zaposlitev in dohodka. Menim namreč, da bo izid te krize v pretežni meri odvisen od deleža ohranjenih delovnih mest in dohodkovne varnosti samozaposlenih (v Sloveniji je 88 % delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega, 11 % pa je samozaposlenih).
Največji izziv je napeljati ukrepe, ki so sorazmerni škodi, ki jo bodo podjetja utrpela zaradi novega koronavirusa. Ukrepi za premostitev likvidnostnega šoka morajo biti ciljno usmerjeni k podjetjem, ki bi sicer normalno poslovala, a so utrpela poslovno škodo zaradi epidemije. Ključno je predvsem, da ti ukrepi zajezijo morebiten val odpovedi delovnih razmerij iz poslovnih razlogov. Zmanjšanje brezposelnosti namreč ni nekaj, kar se zgodi čez noč, temveč gre za počasen, večletni in drag proces, ki bremeni državo in zavira gospodarsko rast.
Slovenski ekonomist Jože P. Damijan zato namesto pavšalnih ukrepov vlade RS, kot so delno sofinanciranje plač zaposlenih v času čakanja, predlaga, da vlada RS s kriznim denarjem Evropske centralne banke nadomesti izpad čistih prihodkov od prodaje podjetij in samozaposlenih v času trajanja izrednih razmer zaradi epidemije. To efektivno pomeni, da vlada za obdobje epidemije sorazmerno financira bruto stroške plač zaposlenih v podjetjih in dohodke samozaposlenih.
Tudi pravnica Nataša Pric Musar z Alešem Musarjem poziva (povezava na peticijo), da se prizadete delodajalce razbremeni plačila bruto plač in sicer tako, da se omogoči zamrznitev delovnega razmerja delavcem na čakanju, izpadli dohodek (do arbitrarno določene višine) pa zaposlenim in samozaposlenim pokrije država. To sicer pomeni upad dohodkov pravnih in fizičnih oseb v času epidemije, vendar pa delovna mesta ostanejo nedotaknjena.
Zagotovitev preživetja podjetij in ohranitev delovnih mest bi morali biti prioriteta fiskalne politike v času virusne epidemije.
Če bo državi uspelo pri življenju ohraniti tista podjetja, ki bi v normalnih razmerah uspešno poslovala, večino delovnih mest in dohodkovno varnost samozaposlenih, lahko pričakujemo okrevanje gospodarstva po zajezitvi epidemije.