Najboljša je srednje kuhana zelenjava, pravijo deklice in dečki, vključeni v avstralsko znanstveno študijo. Raziskovalci so 82 pet- in šestletnih otrok v spremstvu staršev posadili za mize z brokolijem in cvetačo, ki sta bila kuhana v vodi ali soparjena do treh stopenj (med dvema in 14-imi minutami). Njihova naloga je bila, da ocenijo vzorce in se odločijo, kateri jim je najbolj všeč.
Pri obeh vrstah zelenjave jim je ustrezal srednji čas kuhanja, vendar pa jim je bil bolj kot kuhan všeč soparjen brokoli, medtem ko metoda priprave ni vplivala na izbor cvetače – dobri sta bili srednje soparjena in tudi srednje kuhana. Tako pripravljena zelenjava je še vedno čvrsta, z ravnotežjem okusov po kuhanem in surovem.
Prva izbira za pripravo zelenjave sta soparjenje ali kuhanje v mikrovalovni
Zelenjava iz rodu Brassica dokazano pozitivno vpliva na zdravje, vendar pa so pri odločitvi za njeno uživanje zelo pomembne senzorične lastnosti. Še posebej se to kaže pri otrocih, ki se zanašajo predvsem na okus, saj jih zdravstvena priporočila ne dosežejo. Na senzorične lastnosti zelenjave lahko vplivamo z izborom metode kuhanja, zato je temu vredno nameniti več pozornosti.
Ker se med soparjenjem izgubi manj hranil, otroci pa tako pripravljeno zelenjavo dobro sprejmejo, raziskovalci priporočajo predvsem to metodo.
Če greste še korak naprej, pa lahko uporabite mikrovalovno. Stopnjo kuhanja boste določili enostavneje in natančneje, hranilna vrednost zelenjave pa bo tudi ostala visoka, saj se bo zelenjava skuhala v lastni sopari (enostaven recept).
Kuhajte skupaj z otroki
Zelo pomemben dejavnik pri navajanju na zelenjavo je tudi starost. Tako pravijo britanski raziskovalci, ki so 332 različno starih dojenčkov in otrok navajali na artičokino kašo in ugotovili, da je treba privajanje na nove okuse začeti čim bolj zgodaj.
Poleg zgodnjega privajanja pa lahko pozitiven odnos do hrane pri otrocih dosežemo tudi tako, da jih vključimo v pripravo jedi. V Nestlejevi študiji, kjer je sodelovalo 47 staršev s hčerami ali sinovi (starimi od 6-10 let), so otroci kuhali skupaj z enim od staršev ali pa so se medtem igrali.
Tisti, ki so sodelovali pri pripravi kosila, so pojedli tri četrtine več solate in četrtino več piščanca kot tisti, ki so se med tem igrali v drugem prostoru.
Recept za borbo z izbirčnimi mulci je torej znan: napadite s soparo, dovolj zgodaj, in, najpomembneje, s svojo pozitivno energijo in prisotnostjo (ta bo najtežja, a?). Pa veliko sreče!
Avtor: Dr. Tilen Konte, doktor biokemije in molekularne biologije, ki ga zelo zanimata znanost in kuhanje. Ker rad kuha, je strast do hrane združil s poznavanjem biologije, kemije in fizike. Želi si, da bi Slovenke in Slovenci bolje kuhali in jedli in je prepričan, da nam znanost pri tem lahko pomaga. V prostem času pa je zaposlen kot asistent na Medicinski fakulteti. Na Twitterju ga najdete pod @ZnanostKuhanje.
Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen na blogu Znanost in kuhanje.