Pokoli – Simptom ameriške romance z orožjem?

Sašo Braz
Sašo Braz (foto: osebni arhiv)
Sašo Braz
Sašo Braz (foto: osebni arhiv)

Razumno lahko sklepam, da ni bralca, ki ne bi slišal za grozljiv pokol v Newtownu prejšnji petek, zato ne bom obnavljal srhljivih dejstev. Prvo vprašanje, ki se človeku ob takšnih dogodkih postavi, je, zakaj se takšne stvari dogajajo. Je bil morilec psihopat? Je imel oprane možgane? Ga je najela vlada, zato, da imajo povod do “odvzema drugega amandmaja, ki je od boga dan”, kot na to namigujejo teoretiki zarot v konzervativnih vrstah? Ali pa je to simptom celotne ameriške kulture, ki je po besedah ameriškega zgodovinarja Richarda Hofstadterjakultura orožja”? O tem je pisal že pred štirimi desetletji.

Statistike kažejo, da ima orožje v lasti do 80 milijonov prebivalcev ZDA. Kar pomeni, da v družbi štirih Američanov vsaj en pod suknjičem skriva pištolo (to jim večina zveznih držav dovoli). O tej “od boga dani” pravici se vedno govori, ko tiha in mirna oseba postreli več sodržavljanov. Ne govori se o tem ob vsakem izmed 11.000 umorov, ki se v ZDA zgodijo vsako leto s pomočjo strelnega orožja. Le, ko jih skupi večje število ljudi ob istem času in kraju. A ko se govori o tej pravici, zagovorniki položijo desnico na svoje srce in zrecitirajo drugi amandma“Za varnost svobodne države je potrebna dobro urejena milica. Zato se ljudem ne sme odreči pravice do nošenja orožja,” je dejal veliki Thomas Jefferson. Glede na to, da je četrtina ZDA oborožena do zob, se Američanom ni treba bati, da jih kdo okupira. Če se ravno ne pobijejo med seboj.

Kakorkoli, ta svinčeno nastrojena kultura ni nekaj novega. Njene za-metke lahko najdemo že pred Revolucijo. ZDA so bile namreč od vsega začetka kmetijsko usmerjena država, kjer je bil lov prej šport kot nuja. Fantje so postajali moški z uspešnim streljanjem, ne z mutacijo glasu. Duh milice, o kateri govori Jefferson, pa izvira iz strahu pred “zlobnimi Indijanci”, ki so se nesramno uprli okupaciji. Ti “teroristi” so namreč veselo napadli prišleke, ki so hoteli le prostor zase in za svoje ideje, ki niso bile dobrodošle na Stari celini. Tako kot na drugih področjih Novega sveta, so morali priseljenci poskrbeti zase: imeti pištolo in se braniti do zadnje krogle. Po drugi strani pa vlada osemnajstega stoletja ni imela takšnega budžeta za vojsko, kot ga ima danes (700 milijard dolarjev), zato so uvedli državljansko milico, kjer je moral vsak polnoletni moški imeti nabito orožje. (O tem je bojda nekoč sanjal tudi naš premier.) Četudi so v zadnjem desetletju tistega stoletja uvedli redno vojsko, se je ta duh “over my dead body” obrambe ohranil v Jenkijih do danes. Zato ni težko razumeti, zakaj se čez lužo težko odrečejo orožju. Z orožjem so “osvobodili” “nenaseljeni” svet, z orožjem so se branili pred “teroristi”, z orožjem so razširili svoje meje do Pacifika in z orožjem so te meje ohranili (vprašajte Mehičane). Preprost kos železa s petelinom, muho in metki, je živa dediščina Amerike in tudi, če odštejemo vrtoglave dobičke orožarske industrije, je glorifikacija orožja v ZDA nekaj povsem pričakovanega. Tradicija.

Logične so tudi teorije zarot, ki so v zadnjih dneh vzklile ali se nadgradile: “Pokol na osnovni šoli Sandy Hook je naročil sam Obama, ravno tako, kot je morilca v Aurori izurila CIA. Samo zato, da bi imela povod, da državljanom odvzame orožje in na lastnih ljudeh izvede genocid.” Tako trdijo mnogi konzervativni teoretiki zarot na številčnih spletnih forumih. Ko je resničnost bizarnejša od fikcije.

A te teorije niso logične per se, ampak njihov pojav. Ko hoče nekdo vzeti pravico do orožja, mora to biti zarota in ne zdrava pamet. (Mimogrede, Obama ni naredil dosti v tej smeri. Nasprotno, orožje podpira.) Pokoli, ki se dogajajo v ZDA (letos se jih je zgodilo osem, če štejemo samo tiste v šolah), niso zlovešča zarota stricev iz ozadja, temveč logičen simptom kulture, kjer velja načelo “najprej ustreli, potem sprašuj”. Vsak dan ameriški sodni sistem koga obsodi na smrtno kazen. Vsak dan nekdo v Kaliforniji z igralno palico upravlja brezpilotno letalo in na drugi strani sveta razstreli nekaj “kolateralne škode”, ki je cena za eno osebo, ki se jo hočejo ZDA znebiti brez sojenja. Vsak dan se zgodi 30 umorov s strelnim orožjem. Vsak dan v kriminalnih serijah ubijejo vsaj eno fiktivno osebo. Filmi glorificirajo ljudi, ki brez trena pobijejo pol mesta in izustijo krilatico o “počivanju v kosih”.

Ne razumite tega kot moraliziranje, ampak kot oris dejstva, da je v ZDA smrt valuta. Da se uspeh meri z body countyom. Da je Amerika dežela, kjer te lahko na mestu ubijejo, ker si prestopil mejo parcele. Da lahko ljudje brez dovoljenja v trgovini kupijo manjši arsenal orožja, tako kot pri nas kupujemo pomaranče. Da lahko pod majico skrivajo pištolo, ker imajo “neodtujljivo pravico do samoobrambe”.

Bog blagoslovi Ameriko in poln magazin.

Sašo Braz

 

Več od Metina lista

Sonce, Mojca, sonce se je dotaknilo tvojih oči

Sreda, 30. januar 2013 (junakinji tedna sta teta Pehta in Mojca) Iz...
Beri dalje

1 komentar

  • Se strinjam z zgoraj napisanim, ampak to ni glavni vzrok. Prosto razpolaganje z orožjem le omogoča eskalacijo določenih travm na tako brutalen način. Bojim se, da bi bilo v Evropi mogoče še več takih primerov, če bi bilo orožje bolj dostopno, ker smo Evropejci še bolj introvertirani in tudi suicidni. Na mojem blogu (naslov zgoraj) sem objavil naslednje razmišljanje v angleščini:

    Meteorite 121512 – A bullet from Sandy Hook, Newtown

    First of all I wish to express my deepest sympathy for the unthinkable loss to the families of the victims in Newtown.

    With this writing it’s not my purpose to moralize about the motives for this terrible tragedy happened in the school in the small town in Connecticut. I just want to express my view for the possible reasons which guide a young man to commit such massacre.
    I’m asking myself, I’m asking you, whose name was written on the first bullet shot from the gun? Was the name of the first victim; was the name of the first child who lost prematurely his precious life? Was there any name engraved on it? I don’t think so. That shot was a shot of warning, a scream of a young man who lost himself, who came to the point of no turning back, who came to the obstacle and he couldn’t find a solution to overcome it.
    Unfortunately in the last two decades there was many mass murders perpetrated mostly by the young men and unfortunately mostly in the U.S.A. This doesn’t mean that in America are many psychopaths and in the rest of the world there are just a few. No, I think that this is connected with the general access to the weapons. In many states in the U.S.A. you can buy a gun freely. This is the internal issue of the U.S.A. government but unfortunately affects on the rest of the world too.
    But this is not the possible reason for such massacres. Reasons are among us all around the world, especially in the modern society. The modern society faces with many invisible problems, which affect mostly the young people. Why the young people are mostly affected with side effects of the globalism, consumerism, self-sufficiency, and struggle for surviving in the world of wealth individuals. Why are they so vulnerable for social issues, human issues, and for existential issues in general? They are so vulnerable because of us. We cannot blame the government, the politicians, the bankers, traders, society in general; we, the adult people, parents and grandparents must accept our responsibility for such lethal anomalies in this very moment of the present world.
    We buy for our sons their first pistols, rifles, knives and other weapons made of plastic of course, for an “innocent” children’s game. We allow them to watch killing on the television; we buy them their first video games with cruel wars with many brutal killings and lethal wounds. We show them how to use a real gun, how to shoot, how to kill. We have time to play wars with them, but we don’t have time to talk with them. In this fast rotating world we don’t have time for our children, in many cases because we don’t want to have it to talk with our sons, with our daughters. We leave them in their world, in their loneliness with their problems and hard times. We are blind and deaf for their sufferings and screaming until the shot in the head or the shot in heads and then in the head. Can you imagine the world in the next hundred years with such surrounding, society, conditions and with such parents? I don’t want to imagine the world with such tragedies, which will escalate if we won’t do something to make a better world.
    This killing in Newtown was a scream, a scream of a young man who suffered in this inhuman world. Who to blame for his terrible deed? His parents? Yes, we have to blame his parents, society, globalism, capitalism, the U.S.A.; but first of all we have to blame ourselves, because we create the world and society, each of us bears the responsibility for this inhuman conditions for the normal childhood for our children.
    Maybe we can prevent some future massacres with appropriate and needed precautions, but we won’t eradicate the problem, which roots are very deep.

    I’m guilty too…

Komentiranje je zaprto.