Nekoč je za devetimi vodami in devetimi gorami živel jezik, ki mu pravijo slovenščina. Bila je tako težka, da je Hrvati niso mogli razumeti, saj so bili za deseto goro.
Slovenščina je radodarna in slovenščina ve, da na svetu primanjkuje samoglasnikov in je zaradi tega dala večino drugim jezikom. Zdaj moramo mi, izbrani študentje tega jezika, uživati v tem, da nas spoštujejo ljudje, ker znamo izgovoriti besede, kot so: trg, vrt, rt, nahrbtnik in ministrstvo.
Slovenščina je majhna, a slovenščina je pogumna. Zmogla je preživeti na ozemlju velikanov. Če je ta jezik zmogel preživeti med italijanščino, madžarščino, nemščino pa srbohrvaščino, je to razlog za praznovanje, saj nimajo jeziki vedno take sreče.
Slovenščina je dobra soseda. Slovenščina bo dobro skrbela za njihove otroke in, če bo potrebno, jih bo šolala v njihovem jeziku, ker nima manjvrednostnega kompleksa.
Slovenščina je okolju prijetna in ima rada živali, ima več kot tristo kosmatih medvedov. Toliko, da jih je nekaj dala tudi Španiji. A ti so se vrnili takoj, ko so imeli priložnost in so našli pot nazaj čez Alpe.
Slovenščina je bogata, saj ima besede za vse. Je pa tudi podedovala ogromno besed, kakor so: ‘špajgu’, ‘marela’, ‘piflar’, ‘bajta’ ali ‘tišler’.
Slovenščina je hkrati veliko potovala in je prinesla spominke za mlade Slovence: ‘lajf’, ‘beden’, ‘frendica’ in ‘luzer’. Pa tudi ‘Ej, u izi stari!’, ‘Ta bejba je ful huda.’
In za konec, slovenščina je predvsem romantična in svobodna. Slovenščina ima posebno zvezo z vsakim govornikom in zna slepo najti razliko med mano in drugimi. Ima obliko ljubezni, ki jo imenuje dvojina in ki jo uporablja samo, ko je z mano ali s tabo. In če se zaradi tega ne počutiš posebnega, ne vem s čim se boš.
Avtor: Pablo Lourenzo Quatra (26), Španec in četrt Italijan, sicer iz Galicije. Velik ljubitelj galicijskega jezika, s katerim si portugalščina deli skupnega srednjeveškega prednika, v mnogočem drugačnega od španščine. V šali vedno pravi, da je njegova prestolnica v Lizboni in ne v Madridu. Živi v Bruslju in ljubi Slovenca.
Pablo je sicer velik linguafil, ljubitelj še posebno majhnih manjšinjskih jezikov. Posebno pri srcu pa mu je, hkrati ali pa tudi zato, tudi slovenščina. Obožuje slovenska narečja, Severino, Harrya Potterja in domačo salamo iz Ribnice.
Lepo napisano .Kobi to prebrali tudi gospodje,ki nam krojijo prihodnost!
Slovenščina je zakon. Žele živeč v sosednji državi vidim, kako zelo zabavna in kvalitetna je.
Naj napišem samo eno besedo: čmrlj.
Veliko ljudi ne pozna dejstva da sta slovenscina in hrvascina tako podobna jezika. Ko ne vem ali je beseda v hrvascini ali srbscini pogledam koten besede v slovenscini. Saj hrvascina i slovenscina imata isto korensko osnovo.