“Kot je zapisano v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ima vsak pravico do življenja, ki se začne s trenutkom spočetja, do naravne smrti, ter pravico, da mu je priznana pravna osebnost (3. odstavek 16. člena).” Poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle (Nova Slovenija, član poslanske skupine Evropske ljudske stranke, ELS) na svoji spletni strani, na Facebooku in Twitter naslovu. (objavljeno 24. septembra 2013)
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 –izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda DEBELA LAŽ.
Lojze Peterle je navedeno zapisal v luči Evropske državljanske pobude »Eden izmed nas«, namenjene zbiranju podpisov za prepoved financiranja aktivnosti na ravni EU, ki predvidevajo uničevanje človeških zarodkov, še posebno na področju raziskav, razvoja in javnega zdravja (spletne strani pobude najdete tukaj in tukaj). V tekstu se navezuje na sodbo Sodišča Evropske unije Brüstle v Greenpeace iz leta 2011, v kateri naj bi sodišče človeški zarodek opredelilo kot začetek razvoja človeškega življenja.
KAJ PIŠE V SPLOŠNI DEKLARACIJI ČLOVEKOVIH PRAVIC
Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 (angleška verzija, slovenska verzija) predstavlja osnovo modernemu pravu človekovih pravic in tudi prvi univerzalni kompromis glede varstva človekovih pravic. V nasprotju s poslančevo izjavo, deklaracija navedb, da »ima vsak pravico do življenja, ki se začne s trenutkom spočetja, do naravne smrti, ter pravico, da mu je priznana pravna osebnost«, ne vsebuje nikjer. Tretji odstavek 16. člena deklaracije, kar omenja poslanec Peterle, pravzaprav določa naslednje: »Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega državnega varstva.”. Edino mesto v Deklaraciji, kjer se omenja pravica do življenja je 3. člen, ki pravi: “Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.”
Velja pojasniti, da so vse norme v deklaraciji zasnovane zelo široko, saj je bil to tudi edini način, da so se lahko predstavniki toliko različnih vrednostnih sistemov iz vsega sveta strinjali glede osrednjega jedra, ki naj predstavlja zaščito človekovih pravic.
KAJ JE REKLO EVROPSKO SODIŠČE V SODBI BRÜSTLE (dodatno pojasnilo)
Evropski poslanec Lojze Peterle v tekstu, s katerim novači k podpisom podpore pobudi “Eden izmed nas”, omenja sodbo v primeru Brüstle. V njej naj bi Sodišče Evropske zveze s precedenčno sodbo “človeški zarodek opredelilo kot začetek razvoja človeškega bitja in s tem prepovedalo uporabo le tega v znanstvene raziskave. Sodba je primer prve medvladne sodbe, ki zapoveduje, da mora biti življenje posameznika zaščiteno od spočetja dalje. Sodba hkrati omogoča tudi širšo interpretacijo 1. člena Listine EZ o temeljnih pravicah, kjer piše, da je človekovo dostojanstvo nedotakljivo in ga je potrebno spoštovati in varovati.”.
Sodišče Evropske unije je bilo v primeru Oliver Brüstle v Greenpeace eV s strani Nemškega vrhovnega sodišča (Bundesgerichtshof) poklicano k razlagi pojma »človeški zarodek« iz člena 6(2)(c) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES, ki se nanaša na pravno varstvo biotehnoloških izumov. Sodišče je v 24. odstavku sodbe (sodba je v angleščini dostopna tukaj, v slovenščini pa tukaj) v tem oziru povedalo, da je zaprošeno le za razlago pojma “človeški zarodek” v smislu in zaradi uporabe člena 6(2)(c) Direktive, in sicer le za določitev področja prepovedi patentiranja, ki je določena v tej direktivi. (Opomba 1)
Bistvo sodbe za izvajanje zaključkov glede statusa človeškega zarodka ne izhaja iz samega izreka sodbe (Opomba 2), pač pa iz obrazložitve sodbe. V tem oziru sta najpomembnejša 35. odstavek sodbe, ki določa: »V tem smislu je treba vsakršno človeško jajčno celico od stopnje oploditve šteti za “človeški zarodek” v smislu in za uporabo člena 6(2)(c) Direktive, ker ta oploditev sproži proces razvoja človeka« in 36. odstavek sodbe, ki določa: »To opredelitev je treba priznati tudi neoplojeni človeški jajčni celici … Čeprav ti organizmi niso bili predmet oploditve v strogem pomenu besede, lahko … sprožijo proces razvoja človeka, kot to lahko sproži zarodek, ustvarjen z oploditvijo jajčeca«. Iz navedene obrazložitve sodišča tako izhaja, da človeški zarodek sproži oziroma lahko sproži proces razvoja človeka. Navedeno pa še ne dopušča avtomatičnega sklepanja, da je sodišče “… s tem prepovedalo uporabo le tega v znanstvene raziskave …”, kar je zapisal evropski poslanec Peterle.
Da sodišče ni prepovedalo uporab zarodkov v znanstvene namene sledi tudi iz dejstva, da je sodišče v sodbi opredelilo le, kako je treba razumeti pojem človeškega zarodka v okviru 6(2)(c) člena Direktive, pri čemer pa sama direktiva sploh ne ureja uporabe človeških zarodkov v okviru znanstvenega raziskovanja, pač pa samo patentiranje biotehnoloških izumov. To izrecno poudari tudi sodišče v 40. odstavku sodbe. Kar zadeva človeški zarodek je najpomembnejši del direktive 2.c odstavek 6. člena, ki določa, da ni mogoče patentirati uporabe človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene. Glede na to, da se sodišče v sodbi izrecno sklicuje na navedeni člen direktive, da izrecno omeni, da razlaga pojem človeškega zarodka le v smislu opredelitve pojma v direktivi in glede na to, da se izrek sodbe direktno glasi na direktivo, je jasno, da sodba (tako kot sama direktiva) ne prepoveduje uporabe zarodka v znanstvene namene; prepovedano je le patentiranje uporabe človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene. Uporaba človeških zarodkov v raziskovalne namene je na ravni EU, pod določenimi pogoji, namreč dovoljena. (Opomba 3)
Potrebno je poudariti, da je bilo sodišče v primeru Oliver Brüstle v Greenpeace eV omejeno na razjasnitev pojma človeški zarodek v navedeni direktivi, ki se nanaša na patentiranje biotehnoloških izumov. Pazljiva (in odgovorna) jezikovna in teleološka razlaga besedila celotne sodbe, še posebej dejstva, da sodišče jasno razlikuje med človeškim zarodkom in človeškim bitjem, in da v 30. odstavku sodbe sodišče celo jasno pove, da se ne bo spuščalo v etična vprašanja glede človeškega zarodka, vodi v zaključek, da poslančeva trditev, da je sodba “primer prve medvladne sodbe, ki zapoveduje, da mora biti življenje posameznika zaščiteno od spočetja dalje” ne predstavlja kredibilne pravne interpretacije besedila sodbe.
Del zapisa, v katerem Peterle navaja, da sodba “hkrati omogoča tudi širšo interpretacijo 1. člena Listine EZ o temeljnih pravicah, kjer piše, da je človekovo dostojanstvo nedotakljivo in ga je potrebno spoštovati in varovati” bi sicer zahteval daljšo analizo, na tem mestu pa se lahko izpostavi, da je sodišče v 32. odstavku sodbe res poudarilo, da je potrebno pri določanju pojma človeški zarodek upoštevati tudi preambulo direktive, ki določa, da mora biti patentno pravo uporabljeno na način, da se spoštuje načelo človeškega dostojanstva. Navedeni del sodbe pa ne dopušča avtomatične razlage, da se načelo človeškega dostojanstva lahko veže neposredno na človeški zarodek. (Opomba 4) V skladu z zahtevami direktive (in razlago sodišča) se mora načelo človeškega dostojanstva upoštevati pri uporabi patentnega prava, zaradi česar se mora (kot to pravi sodišče v 34. odstavku sodbe) pojem človeškega zarodka razlagati široko.
Z ozirom na to, da tako direktiva kot sodba ne prepovedujeta uporabe zarodkov v znanstvene namene, iz sodbe ni moč izpeljati zaključka, da načelo človeškega dostojanstva prepoveduje uporabo zarodkov v znanstvene namene. Naj dodamo še, da na uradnih spletnih straneh evropske iniciative (dostopno tukaj in tukaj) navedb glede a) člena Splošne deklaracije človekovih pravic, ki zapoveduje, da ima vsak pravico do življenja od trenutka spočetja, ali b) glede tega, da sodba sodišča zapoveduje, da mora biti življenje posameznika zaščiteno od spočetja dalje, ni. Slednje ni presenetljivo, saj tovrstna interpretacija besedila razteza meje pravne razlage preko razumnih okvirov.
NAŠA OCENA
V Meta Analizi se nismo ukvarjali s primernostjo pobude “Eden izmed nas”, analizirali smo le podlago za zbiranje podpisev. Analiza dela Peterletovega teksta, v katerem se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, kjer naj bi bilo med drugim zapisano, da “ima vsak pravico do življenja, ki se začne s trenutkom spočetja, do naravne smrti, ter pravico, da mu je priznana pravna osebnost (3. odstavek 16. člena)”, ne drži. Še več, deklaracija tega ne vsebuje nikjer. Tretji odstavek 16. člena pravi: “Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.” Pravico do življenja pa omenja 3. člen, kjer je zapisano: “Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.” Ocenjujemo, da gre za grobo manipulacijo skoraj 65 let starega dokumenta, zato izjavi pripisujemo oceno debela laž.
Napisala in raziskala: Ana Kastelec
Uredila: Nataša Briški
Področje: mednarodno pravo, človekove pravice
Uporabljeni viri:
Spletna stran peterle.eu, Prispevajte svoj glas za zaščito življenja in dostojanstva človeka od spočetja dalje!
Predlagana evropska državljanska pobuda: One of us
Spletna stran pobude One of us, Predstavitev pobude, Evropska državljanska pobuda
Splošna deklaracija človekovih pravic, angleška in slovenska verzija
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov
Primer Oliver Brüstle v Greenpeace eV, sodba v angleščini in slovenščini
Opomba 1 – V 30. odstavku sodbe je sodišče navedlo še, da je opredelitev človeškega zarodka v mnogih državah članicah zelo občutljiva družbena tema in, da sodišče v konkretnem primeru ni poklicano k presoji medicinskih ali etičnih vprašanj, ampak zgolj k podaji pravne razlage relevantnih določb direktive.
Opomba 2 – Kot osrednje vprašanje je Nemško vrhovno sodišče postavilo: »1. Kako se razlaga pojem ‚človeški zarodki‘ v členu 6(2)(c) Direktive […]? Ali so vključene vse stopnje razvoja človeškega življenja od oploditve jajčne celice ali morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji, na primer dosežena neka stopnja razvoja?«. Sodišče je na navedeno vprašanje v izreku odgovorilo: »Člen 6(2)(c) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov je treba razlagati tako: “človeški zarodek” je vsakršna človeška jajčna celica od stopnje oploditve, vsakršna neoplojena človeška jajčna celica, v katero je bilo presajeno celično jedro dozorele človeške celice, in vsakršna neoplojena človeška jajčna celica, pri kateri je partenogeneza spodbudila delitev in nadaljnji razvoj…«.
Opomba 3 – Glej analizo sodbe s strani Evropskega centra z pravo in pravičnost.
Opomba 4 – Direktiva v 38. členu preambule kot primer, kjer patentiranje žali človeško dostojanstvo določa: »… ni mogoče patentirati postopkov, katerih uporaba žali človekovo dostojanstvo, kot so postopki za pridobivanje hibridnih bitij iz zarodnih celic ali totipotentnih celic ljudi in živali«.
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”