Referendum 2015: Ponovno velik prepad med mesti in podeželjem

Na nedeljskem referendumu smo tri leta po podobnem referendumu o družinskem zakoniku tokrat odločali o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). V poreferendumski razpravi je javnost v glavnem ocenjevala volilno kampanjo obeh strani, iskala vzroke za doseženi rezultat ter razglabljala o njegovih družbenih in političnih posledicah. Manj pa je bilo slišati o tem, v katerih delih države je zakon dobil večjo ali manjšo podporo in kje sta ena ali druga stran uspeli mobilizirati večje število svojih privržencev. V kakšne barve so se torej posamezni predeli Slovenije odeli v nedeljo?

Ljubljana_from_the_Castle
Ljubljana (foto via Wikipedia)

1. GLOBOK PREPAD MED URBANO IN RURALNO SLOVENIJO

Prvi od obeh zemljevidov ponovno potrjuje globok politični prepad med urbano in ruralno Slovenijo. Gre za ločnico, ki že vse od 90. let prejšnjega stoletja najbolj izrazito oblikuje slovenski politični zemljevid.

Med volilnimi okraji, kjer je večina glasovala za predlagani zakon, so izključno tisti, ki obsegajo območja mest in veljajo za politično levo usmerjene.

Med njimi prednjači Ljubljana z okraji Ljubljana Center (68,5 %), Ljubljana Šiška I (64,1 %), Ljubljana Bežigrad II (64,1 %), ki obsegajo gosto poseljena območja mestnega središča, Šiške in Bežigrada znotraj avtocestnega obroča. Delež glasov »za« je bil v teh okrajih primerljiv z deležem glasov »proti« na državni ravni. Med okraji, kjer so udeleženci večinsko glasovali »za«, najdemo še večino preostalih ljubljanskih okrajev, v drugih delih Slovenije pa še urbana okraja Maribor IV (56,9 %), Koper I (55,7 %) in pretežno urbana okraja Piran (50,6 %) in Maribor VI (50,3 %).

Na drugi strani pa so volilni okraji, v katerih je bil predlagani zakon zavrnjen z veliko, ponekod že skoraj plebiscitarno večino: najbolj v okrajih Ptuj III, kjer je »za« glasovalo samo 17,6 % volivcev, Ribnica (17,9 %) in Novo mesto I (19,1 %). Tem okrajem je skupno, da obsegajo podeželska in redko poseljena območja zunaj urbanih središč ter veljajo za tradicionalno desne.

Tako lahko izpeljemo sklep, da v Sloveniji sobivata dva geografsko ločena svetova s precej različnima vrednotno usmeritvijo in volilno orientacijo: na eni strani izrazito tradicionalno podeželje, na drugi strani pa pretežno liberalna mesta.

Ta ugotovitev ni nova; to ločnico geografi, sociologi in politologi v Sloveniji opažajo vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja, potrdila pa se je tudi že na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012. Ob tem je zanimivo, da se razlika med mesti in podeželjem do današnjih dni ni zmanjšala, kot bi morda pričakovali, ampak celo povečala. Analiza preteklih državnozborskih volitev je na primer pokazala, da je bila ta dihotomija doslej največja na volitvah leta 2011, spodbudil pa jo je zlasti ogorčen volilni boj med Slovensko demokratsko stranko in Pozitivno Slovenijo.

Slika 1: Rezultati referenduma o ZZZDR 2015 po volilnih okrajih.

Druzinski zakonik 2015_delez ZA

2. KJE JE BILA VOLILNA UDELEŽBA NAJVIŠJA IN KATERI VOLIVCI SO V NEDELJO OSTALI DOMA

Tokratna analiza volilne udeležbe je še posebno zanimiva zaradi zavrnitvenega kvoruma, ki so ga morali doseči pobudniki referenduma. Kateri volivci so v nedeljo v večji meri ostali doma? So referendum res odločili »levi lenuhi«, kot je bilo slišati na eni od oddaj na nacionalni televiziji? Na to vprašanje ni mogoče povsem z gotovostjo odgovoriti, delno pa si lahko pomagamo s primerjavo udeležbe na preteklih volitvah in referendumih.

Iz zemljevida lahko razberemo, da je bila udeležba najvišja v osrednji in delu zahodne Slovenije. To ni presenetljivo, saj je za to območje nasploh značilna višja udeležba od državnega povprečja. Po drugi strani pa je bila tokratna udeležba najvišja v pretežno podeželskih okrajih s prevladujočo desno volilno orientacijo, kjer je bil zakon prepričljivo zavrnjen – v okrajih Škofja Loka II (49,5 %), Ajdovščina (46,6 %) in Kranj III (45,9 %). Tudi nekaterim drugim pretežno podeželskim in tradicionalno desnim volilnim okrajem (vključno z volilno precej apatično vzhodno Slovenijo) je uspelo udeležbo v primerjavi s preteklimi volitvami in referendumi glede na preostale okraje nekoliko izboljšati. Tako lahko sklepamo, da so bili pri mobilizaciji svojih podpornikov nekoliko uspešnejši nasprotniki zakona.

Do vprašanj o družinskih razmerjih pa so očitno najbolj brezbrižni prebivalci tradicionalno levih okrajev s pretežno industrijskim značajem (Hrastnik, Trbovlje, Jesenice in Kočevje), obale in Maribora, kar se je potrdilo tudi na referendumu leta 2012.

Vendar pa je ob tem treba poudariti, da ti okraji nikoli niso sloveli po zelo visoki udeležbi. Zelo zanimiv je tudi podatek, da je bila udeležba v večini okrajev v Ljubljani precej nižja v primerjavi z referendumom 2012, saj je tokrat svoj glas oddalo približno 15.000 volivcev manj kot pred tremi leti. Zdi se, da so strani ZA res nekoliko zagodli »levi lenuhi« iz Ljubljane. Vendar pa je treba upoštevati, da so v Ljubljani in desetih drugih občinah na dan takratnega referenduma potekale nadomestne županske volitve. Udeležba je bila v Ljubljani zato višja, hkrati pa tudi podpora družinskemu zakoniku. Zdi se, da so takrat del volivcev na volišče primarno pritegnile županske volitve, tokrat pa so ostali doma. A je ob tem treba dodati, da to ni bistveno vplivalo na končne rezultate referenduma, saj je bil zakon zavrnjen s prepričljivo večino.

Slika 2: Udeležba na referendumu o ZZZDR 2015 po volilnih okrajih.

Druzinski zakonik 2015_udelezba_r

Referendumski rezultati so ponovno potrdili velike razlike v stališčih in vrednotah med prebivalci mest in podeželja v Sloveniji, ki so med večjimi celo v svetovnem merilu.

Zgovorna je primerjava z Irsko, kjer so na letošnjem referendumu podoben zakon večinsko potrdili tudi na podeželju. Ob tem naj dodamo, da se je v Sloveniji delež glasov »za« v primerjavi z referendumom 2012 povečal samo v okraju Ljubljana – Center, pa še to zgolj za dober odstotek glasov.

Na podlagi teh rezultatov zato težko sklepamo, da je v Sloveniji že napočil čas ZA. Realnejša je ocena, da imamo, podobno kot v ostalih postsocialističnih državah, opravka z retradicionalizacijo slovenske družbe in njenim vrednotnim premikom v desno.

 

Dr. Jernej Tiran (foto via  GIAM)
Dr. Jernej Tiran (foto via GIAM)

Avtor: dr. Jernej Tiran, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Ukvarja se s kakovostjo življenja v mestih, geografijo volitev in trajnostno mobilnostjo. Je tudi borec za prometno varnost in pravice mestnih kolesarjev ter aktiven član Ljubljanskega geografskega društva.

Več od Metina lista

Marinka Žitnik, Prešernova nagrajenka

1. Kdo si in kaj počneš?  Doktorska študentka računalništva in mlada raziskovalka...
Beri dalje