Že skoraj od začetka širjenja bolezni Covid-19 lahko v Sloveniji dnevno spremljamo podatke, kot so število opravljenih testov in potrjenih primerov ter število hospitaliziranih in preminulih – najbolj odprto in urejeno na spletni strani projekta Sledilnik. Še vedno pa je veliko vprašanj, za katera nimamo na voljo tovrstnih podatkov. Na primer, koliko prebivalcev Slovenije ima trenutno katerega izmed simptomov bolezni? Kako se držimo ukrepov? Kako zaskrbljeni smo zaradi bolezni in njenih posledic?
Odgovore na ta vprašanja nam morda lahko ponudijo podatki Ankete o simptomih Covid-19, k izpolnjevanju katere Facebook vsak dan povabi določeno število uporabnikov.
Kot navajajo v opisu metodologije, v anketi na teden sodeluje okrog 1,7 milijona polnoletnih oseb z vsega sveta. Najosnovnejši prikaz rezultatov ankete je dostopen na spletni strani Data for Good, kjer si je možno za izbrano državo ogledati pojavnost simptomov ter nekaj drugih statistik.
Andrej Viršček je za prispevek na blogu Udomačena statistika prek aplikacijskega vmesnika pridobil agregirane podatke te raziskave za Slovenijo in analiziral razpoložljive indikatorje. V obdobju od 3. maja do začetka 10. novembra, za katerega so bili v času objave na voljo podatki, je v Sloveniji v anketi v povprečju sodelovalo okrog 1100 oseb na dan.
Ključna indikatorja v anketi sta pojavnost simptomov gripe (vročina ter bodisi vneto grlo bodisi kašelj) in simptomov bolezni Covid-19 (vročina ter bodisi kašelj ali težave z dihanjem).
Kot prikazuje spodnji graf, je anketa v nekaterih obdobjih zaznala več oseb s simptomi gripe, v drugih pa več oseb s simptomi Covid-19, vendar so razlike zelo majhne in neznačilne. Oba deleža pa naraščata in sta konec oktobra presegla 1 %.
Respondente so v anketi vprašali tudi, ali so imeli v zadnjih 24 urah neposreden stik z osebo, s katero ne stanujejo. Kot prikazuje spodnji graf, je bilo konec aprila takih le četrtina oseb, nato je delež naraščal in sredi maja presegel polovico, sredi junija pa dosegel vrh pri okrog 60 %. Nato je nekoliko padel, vendar se je vse do konca septembra vrtel okrog 50 % in šele v oktobru bolj upadel ter se po uvedbi policijske ure 20. oktobra ustalil na okrog 30 %.
Tiste, ki so imeli v zadnjih 24 urah neposreden stik z osebo izven gospodinjstva, so nato vprašali, ali so v zadnjih sedmih dneh preživljali čas v zdravstvenih ustanovah, nosili maske na javnih površinah in preživljali čas z osebami, s katerimi ne stanujejo. V agregiranih podatkih je na voljo le delež tistih, ki so nosili maske.
Kot prikazuje spodnji graf, je od aprila do konca maja masko nosilo le okrog 3/4 vprašanih, nato pa je delež v juniju hitro padel in v drugi polovici junija jo je nosila manj kot polovica. Nato je število začelo naraščati in že v juliju je bil delež spet 75 %, po uvedbi nošenja mask na prostem sredi oktobra pa je nosilcev mask skoraj 80 %.
Rezultati ankete torej kažejo, da ima tretjina prebivalstva še vedno stike z osebami, s katerimi ne stanuje, ena petina pa ne nosi maske na javnih površinah.
Med indikatorji v agregiranih podatkih je bila še vsota zelo in delno zaskrbljenih glede finančnih sredstev gospodinjstva za prihodnji mesec, ki se je vseskozi vrtel okrog 30 % brez pomembnejše razlike med meseci. Ujema se tudi z deležem oseb, ki so v Valiconovi raziskavi #NovaNormalnost konec aprila dejale, da pričakujejo poslabšanje finančne situacije.
Pred tem so bili v anketi vprašani tudi o zaskrbljenosti, da bi oni ali nekdo od bližnjih družinskih članov resno zboleli za koronavirusno boleznijo, vendar ta indikator ni vključen v agregiranih podatkih. Prav tako v podatkih manjkajo odgovori na vprašanja o duševnem počutju, o opravljanju dejavnosti ter druge demografske spremenljivke.
Za podrobnejšo analizo je možno prositi za dostop do dezagregiranih podatkov, ki se odobri le v raziskovalne namene. Na podlagi teh podatkov bi na primer lahko ugotavljali, ali so v neposrednih stikih z drugimi osebami in nošenju mask razlike med posamezniki s simptomi in tistimi brez ter glede na druge demografske dejavnike.
Opomba: Daljši zapis je dostopen na blogu Udomačena statistika: V prvem delu Ana Slavec opiše vzorčenje in vprašalnik, v drugem delu pa Andrej Viršček analizira agregirane podatke za Slovenijo.