Severnjaki otroke jemljejo resno

Prve dni v oktobru so v Malmu na Švedskem praznovali 25. obletnico najhitreje in najširše ratificirane Unicefove konvencije, Konvencije o otrokovih pravicah. Konvencija med drugim priznava otrokom pravico do igre in razvedrila, počitka in prostega časa. Praznovanje se je začelo s torto, nadaljevalo pa s »hodečo konferenco«, obhodom najzanimivejših igrišč, v katera so mestne oblasti v zadnjem desetletju investirale velikansko količino sredstev in si zaradi kakovostnih projektov v letu 2009 tudi zaslužile prvo evropsko nagrado odličnosti »City for Children«. Dogodek je bil nadaljevalni program bienalne, dvodnevne konference »Child in the City«, ki je bila letos v bližnjem danskem mestu Odense.

Veliko število kakovostno urejenih otroških igrišč v Malmu ni rezultat naključnega urejanja. Ko so pred deset in več leti mestne oblasti raziskovale strukturo mestnih prebivalcev, se je pokazalo, da je bila skoraj polovica mlajših od 35 let. Približno v tej starosti so se z majhnimi otroki množično odseljevali iz mesta na podeželje in tako je struktura prebivalstva ostajala relativno mlada. Kot je povedal g. Gunnar Ericson, direktor oddelka mestne uprave Malma za parke in rekreacijo, so se politiki začeli spraševati, kako zadržati mlade v mestu. Ker javni odprti prostori nudijo veliko možnosti za bivanje v naravi, za srečevanje in medsebojno spoznavanje, so v njih prepoznali dve pomembni vsebini, s katerima se od takrat intenzivno ukvarja več oddelkov mestne oblasti: javni prostori za igro in zelene površine s historčnimi prvinami. Po mnenju mestnih oblasti so to prostori, ki pomenijo izvrstno priložnost za vzpostavljanje trajnostne družbene strukture in so zato postali predmet različnih razvojnih strategij. Preobrazba iz mesta s slabo vzdrževanimi, dolgočasnimi igrišči brez veliko zelenja, v mesto, v katerem so otroci radi zunaj, mladi pa si v mestu želijo ostati, se je začela z raziskavami, analizami, komunikacijo s šolami, vrtci in lokalnimi skupnostmi, s preverjanjem na terenu in nadaljevala z akcijskimi načrti, časovnicami in z delitvijo proračunskih sredstev. Nad vsem naštetim bdi poseben odbor, ki ves čas skrbi za uglašenost med oddelki mestne uprave in politiko.

Celoten zapis lahko preberete na TEJ povezavi.

 

Avtorica: Urška Kranjc, krajinska arhitektka, ki se v zadnjem času kot projektantka posveča predvsem prostorom igre in prostorom kulturne dediščine. V kombinaciji obeh prepoznava širok potencial za bogatenje kulture bivanja in lepšo prihodnost. Čeprav je odnos investitorjev do otrok in dediščine pri nas pogosto površen, verjame, da je skozi sodelovanje z uporabniki, prepoznavanje in usklajevanje interesov možno napredovati v še tako čudnih okoljih. Tudi zato projekte, pri katerih sodeluje, pogosto nadgradi skozi različne vrste sodelovanj, na primer v obliki delavnic ali razstav.

 

 

Preberite tudi:

Najavljamo serijo zgodb o otroških igriščih

 

Več od Metina lista

Prekleti kadilci (Svetlana Makarovič)

Kako bi bil naš svet prijeten, kako bi nam bilo lepo, kako...
Beri dalje