Prevajalski oddelek Filozofske fakultete in Metina lista sta v projektu Slovenska znanost gre v svet povezala slovenske raziskovalce in znanstvenike ter mlade prevajalce, ki so njihove članke prevajali v angleški jezik. Med njimi tudi Ernesta Alilovića, Nino Maslovarić in Tajo Gorjan, podiplomske študente prevajalstva, smer slovenščina, angleščina in francoščina, ki jih povezuje ljubezen do jezika in knjig.
Ljubljančan Ernest Alilović se je za jezike navdušil še pred osnovno šolo, ko ga je sestra, ki je prav tako študirala prevajalstvo, naučila angleško. 22-letnik je obiskoval tudi začetni tečaj nemščine, ki bi se je rad dobro naučil, saj ima občutek, da je po obvladovanju tega jezika veliko povpraševanja. Ima tudi osnove nizozemščine, srbščino, hrvaščino in bosanščino pa spoznava na počitnicah pri družini, ki je balkanskega izvora. »Rad bi se naučil skandinavske jezike, ker so me vedno zanimale severnjaške države,« pravi.
S kolegico Nino Maslovarić, ki zaključuje podiplomski študij prevajalstva, sta skupaj poskušala z islandščino, ki bi se je najraje naučila, rada bi znala še arabsko, švedsko in irsko. Na arabščino jo je napeljala glasba, sicer pa jo ti jeziki zanimajo »zaradi kulture, literature in pa zato, ker se lepo slišijo,« pravi Kranjčanka, ki je jezike vzljubila že v vrtcu in je kasneje vse, kar je lahko, brala v angleščini. Obvlada še srbščino, nekaj časa pa se je učila špansko, italijansko in rusko.
Ljubiteljica leposlovja in humanistike, glasbe, filmov in po novem še planinarjenja, rada tudi peče, kakor tudi absolventka na magistrskem študiju Taja Gorjan, ki se ji jeziki že od nekdaj zdijo čudoviti. Zanimanje za angleščino je dobila z branjem Harryja Potterja, ker je knjigo hotela prebrati še preden je bila prevedena. »Na začetku je šlo za mučenje s slovarjem, ampak nato je šlo vedno bolje,« pravi navdušenka nad romunščino, ki se je je začela učiti v tretjem letniku in je obiskala tudi poletno šolo, letos pa je začela obnavljati znanje in upa, da bo dobila štipendijo za jesensko prevajalsko delavnico v Bukarešti. Nemščino se je učila v gimnaziji. Večino je že pozabila, a ima že dalj časa v načrtu, da obnovi znanje.
»Ko sem končala gimnazijo, nisem vedela, kaj bi počela. Stalnica v mojem življenju, so bile knjige, zanimali so me jeziki, vedela pa sem, da se nočem usmeriti v poučevanje jezikov. Prevajalstvo se mi je zdelo dober način, da vse to združim.« Taja Gorjan
Kateri jeziki jo najbolj zanimajo? »Vsi!« Trenutno najbolj slovanski – češčina in ruščina. Rada pa bi obvladala še kak neevropski jezik – japonščino, kitajščino, turščino, arabščino, res vse.
Tekom študija prevajalstva, za katerega je Ernesta navdušila sestra, zdelo pa se mu je tudi, da omogoča širok karierni spekter, ga je najbolj zadovoljevalo, da je dobil tudi sociološko ozadje. »Naučil sem se veliko o kulturah in družbah teh jezikovnih skupin – o literaturi, političnem ozadju. Sam študij je širok,« meni. Veliko so utrjevali pravopis, so si pa kdaj želeli več izbirnih predmetov, da bi lahko vključili še kak jezik ali poglobili drugo zanimanje.
»Fino je, da si kot prevajalec na nekem področju bolj domač. Tudi prakso bi lahko imeli že prej, ne šele v prvem letniku podiplomca,« meni 24-letna Taja iz Gorenje vasi, ki, kakopak, veliko bere, teče, letos pa se je začela ukvarjati s plesom na tkanini. Nino pa je med študijem najbolj navduševalo, da je lahko vsako leto obiskovala predavanja književnosti. »Lahko sem brala in prevajala tudi literarna besedila,« pravi 25-letnica, ki se ji je najtežja zdela slovnica pri francoščini, sicer pa je bil študij dober, čeprav ves čas zahteva veliko dela. »Prehod iz prvega v drugi letnik je res sito – vidi se, kdo je iz pravega testa in kdo ne,« pravi Ernest, ki se zadnje čase veliko ukvarja s kreativnim pisanjem, rad plava in fotografira.
Nina in Taja sta se že udeležili mednarodnih izmenjav. Nina v Franciji, kjer je po študiju še pol leta ostala kot varuška in tako zelo izboljšala svojo francoščino ter dobila vpogled v kulturo in družbo. Taja pa je bila v zadnjem letu študija v Bruslju, kjer ima šola za prevajalce in tolmače bolj razdelane programe in različne smeri prevajanja. »Pri nas imamo module, a ne dobimo toliko zaokroženega znanja z enega področja, bolj površno obravnavamo vsa, kar pa je razumljivo, glede na to, da je oddelek veliko manjši.«
»Talent je dobrodošel, ampak po štirih letih študija sem ugotovil, da 98 % pomeni trdo delo in sedenje za knjigami do poznih večernih ur.« Ernest Alilović
Ernest pa namerava prihodnje leto na Erasmus prakso. Veliko stika z naravnimi govorci francoščine in angleščine je imel že tekom študija, ko je bil tutor za tuje študente. Veliko izkušenj ima z lektoriranjem, pa tudi prevajanjem. Je free lance prevajalec za Inštitut Jožef Štefan, kjer dela s strokovnimi besedili, zato dobro poznaa terminologijo, agencijo Star prevajalske storitve in opravlja kakšna priložnostna dela na fakulteti. Podobno tudi Taja, ki prevaja fizikalne tekste, pri čemer ji je težje prevajati v slovenščino, ko je težje najti termine. V Izoli in Remsu se je udeležila literarnih prevajalskih delavnic, po katerih so izdali skupinski prevod knjige.
Za Nino pa je projekt Slovenska znanost gre v svet trenutno edini, pri katerem sodeluje, udeležila pa se je že prevajalske delavnice v Poitiersu v Franciji. »Prevajala sem že povzetke diplomskih nalog, člankov in učila angleščino. Zato sem res vesela, da sem našla ta projekt, za katerega me je motiviralo, da bom lahko prevajala v angleščino in tudi dobila povratno informacijo profesorja.«
Ernesta je k sodelovanju nagovoril profesor David Limon, prepričalo pa ga je prevajanje humanističnih člankov, v katerih se avtorji bolj izražajo, s čimer nima toliko izkušenj. »Mi je kar všeč, ker avtorji uporabljajo bolj sočen jezik, kar popestri celotno izkušnjo prevajanja. V prihodnosti bi kaj takega lahko počel za kruh.« Da je jezik teh besedil bolj stilski, je tudi izziv, kako to prenesti v drug jezik. »Je zanimiva izkušnja, a je potrebno veliko energije, da se prenese na pravi način – da je vsebinsko ustrezno in še vedno stilistično sočno,« pravi Ernest.
Nina, ki je mislila, da bo najtežje iskati ustrezno terminologijo, se strinja, da je najtežje zajeti slog avtorja, ki je včasih zelo kompleksen, ter ujeti naravni tok angleščine. Taja je večinoma prevajala besedila z družboslovnega področja, kar je drugače kot pri naravoslovju, kjer so problem predvsem termini in iskanje ustreznega vsebinskega prevoda. »V družboslovju pa predvsem zajeti avtorjev namen in misel ter to na razumljiv način prenesti v drug jezik.« Vsem pa je bilo všeč, da so se z vsakim tekstom naučili kaj novega. »Kot je rekel profesor, tako je, kot bi reševal uganko, križanko, ko moraš sestavljati posamezne dele v celoto,« pravi Nina.
»Največji izziv je, kadar niti v originalu ne veš točno, kaj je avtor želel povedati. Moraš ga najprej interpretirati, da lahko potem prevajaš.« Nina Maslovarić
Čeprav so imeli manjše organizacijske težave, ki so jih hitro razrešili, jim je bil projekt všeč in so z veseljem delali. »Dobil sem idejo o tem, kakšno je prevajanje v humanistični sferi. Bo dobra referenca za nadaljnjo karierno pot,« meni Ernest, Nina pa je opazila, je začela prevajati hitreje in se je njen jezik izboljšal. Predvsem zato, ker so pri vsakem prevodu dobili povratno informacijo od profesorja, kar je pomagalo pri slogu in jeziku samem, pravi Taja. Vsi pa so prepričani, da je Slovenska znanost gre v svet poleg veliko novega znanja tudi odlična referenca.
Avtorica: Tina Felicijan, študentka Novinarskih študij. Vzporedno s študijem novinarstva je doštudirala mednarodne odnose. V domačem Velenju piše za tednik Naš čas, aktivna je na mladinski sceni, kjer skrbi za upovedovanje idej, ukvarja se z raznovrstnim pisanjem in je večkrat kje Naključno Prisotna kot Dežurna Voajerka. Pri projektu ‘Slovenska znanost gre v svet’ piše o sodelujočih in poroča o poteku ter pripravlja video dokumentacijo.
Več o projektu:
S prevajanjem do novega znanja