“Skandinavija je, kar se neenakosti tiče, slabša kot Slovenija. Slovenija je najbolj egalitarna družba v OECD-ju in Evropski uniji, ko štejete. 20 % dajemo BDP za socialne transferje, skandinavske države 18 %, medtem ko je povprečje OECD-ja 17 %.” Mag. Bernard Brščič, ekonomist in nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, v oddaji Odkrito na RTV SLO, 23. aprila 2013.
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – IZJAVA DELNO DRŽI, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.
V tokratni Meta Analizi o tem, kako merimo egalitarnost neke družbe, kolikšen odstotek BDP-ja države namenjajo za socialne transferje (primerjalno SLO in skandinavske države) in ali je Slovenija res najbolj egalitarna družba v OECD in EU.
KAKO MERIMO EGALITARNOST NEKE DRUŽBE
Ljudje ne reagiramo zgolj na strogo ekonomske ali materialne spodbude, niti pri izbirah nismo omejeni zgolj z dohodkom. Vendar življenjski pogoji, ki jih opredeljujejo in določajo dohodek, zaposlitev, stanovanje, dostopnost storitev, omrežja socialne opore itd., neposredno vplivajo na naše življenje in določajo kakovost le-tega.
Neenakost porazdelitve dohodka najpogosteje prikazujemo z Ginijevim količnikom in razmerjem kvintilnih razredov (80/20). Prvi meri razmerje med dohodkom oseb v najvišjem in najnižjem razredu, slednji koncentracijo dohodka. Višje kot so njune vrednosti, večja je neenakost porazdelitve dohodka v družbi. Vrednost Ginijevega količnika znaša med 0 in 1 (oziroma 0 % in 100 %), pri čemer 0 (%) pomeni, da vsi prebivalci in prebivalke prejmejo enak dohodek, 1 (100 %) pa, da ves dohodek dobi en sam prebivalec.
Vrednost Ginijevega količnika za Slovenijo (podatki Eurostat) za leto 2011 je znašala 23,8 % (brez dohodka v naravi, z dohodkom v naravi 23,5 %), in je bila najnižja med članicami EU (povprečje EU27 je bilo 30,7). Nižjo vrednost pa sta imeli dve državi iz primerjane skupine, Norveška in Islandija; to pomeni, da so imele te države, vključno s Slovenijo, najbolj enakomerno porazdeljen dohodek med prebivalci. Dodajmo, da se vrednost od leta 2010 ni spremenila (celotno razpredelnico si lahko ogledate na tej povezavi).
Nizko neenakost porazdelitve dohodka kaže tudi razmerje kvintilnih razredov. Po zadnjih podatkih Eurostata je imelo 20 % najbogatejših oseb v Sloveniji 3,5-krat višji dohodek od 20 % najrevnejših oseb (brez dohodka v naravi). To je tudi najvišja vrednost v zadnjih sedmih letih (celotno razpredelnico si lahko ogledate na tej povezavi).
Če povzamemo, Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU ohranja najnižje dohodkovne razlike; ali drugače, v Sloveniji je razkorak med tistimi z najvišjimi in tistimi z najnižjimi dohodki najmanjši v EU. Tudi na lestvici držav članic OECD (po podatkih OECD) glede na vrednost Ginijevega količnika Slovenija zaseda 1. mesto in tako velja za najbolj egalitarno (op. podatki se razlikujejo od Eurostatovih).Ob tem velja dodati, da kazalniki revščine za leto 2011 (zadnji podatki) kažejo nadaljnje poslabšanje dohodkovnega položaja slovenskega prebivalstva (PoR 2013). Tveganje revščine se namreč povečuje in se je od leta 2009, ko je znašalo 11,3 %, povečalo na 13,6 % leta 2011. Pod pragom tveganja revščine je v Sloveniji v letu 2011 živelo približno 273.000 ljudi, stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji pa je znašala 24,2 % (enaka kot 2010). V tem obdobju so se stopnje tveganja revščine najbolj zvišale za družine z otroki – tveganje pri otrocih je prvič preseglo splošno tveganje revščine za celotno prebivalstvo (PoR 2013).
IZDATKI ZA SOCIALNE PREJEMKE IN SOCIALNO ZAŠČITO (kot odstotek BDP; podatki po ESSPROS metodologiji)
Med socialne transferje (pravice iz javnih sredstev) štejemo: 1) denarni prejemki (otroški dodatek, denarna soc. pomoč, varstveni dodatek, državne štipendije), 2) subvencije in znižana plačila (plačilo vrtca, subvencije za malice, za kosila, prevoz, najemnino, oprostitev plačila soc. varst. storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, znižanje osnovnega zavarovanja in dodatnega zavarovanja). Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno s številnimi področnimi zakoni, med drugim z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012.
V tej luči spremljamo izdatke za socialne prejemke in izdatke za sistem socialne zaščite (socialni transferji). Prvi se nanašajo zgolj na izdatke za prejemke (so praviloma nižji), izdatki za sistem socialne zaščite pa vključujejo še upravne stroške oz. stroške, ki nastanejo v zvezi z zagotovitvijo in posredovanjem teh prejemkov (višji znesek). Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je Slovenija za socialne prejemke leta 2010 namenila 24,3 % BDP, povprečje EU27 znaša 28,2 % (Graf 1).
Za socialno zaščito je istega leta Slovenija namenila 24,8 % BDP (Graf 2), povprečje za EU27 znaša 29,4 %. Po podatkih Eurostata 14 od 27-ih držav EU za socialne prejemke in socialno zaščito namenja višji odstotek BDP od Slovenije, med njimi so tudi skandinavske/nordijske države, z izjemo Islandije (celotne razpredelnice si lahko ogledate na tej povezavi, kjer so prikazani podatki za socialne prejemke in sistem socialne zaščite po ESSPROS metodologiji).
Po podatkih OECD so države članice (34) leta 2010 za socialo (agregatni podatek) v povprečju namenile 22,0 % BDP (metodologija se razlikuje od Eurostatove, podatek vključuje področja kot so aktivna politika zaposlovanja, zdravje, invalidnost, družina, stanovanja ipd.). Slovenijo (23,5 %) so tako tega leta prehitele Danska, Finska in Švedska (Graf 3), ki namenjajo večji odstotek za socialo. Po ocenah OECD za leto 2012 bodo države članice OECD za socialo v povprečju namenile manj kot leta 2010, in sicer 21,7 % BDP (agregatni podatek), Slovenija pa nekoliko več (23,7 %). Tudi po teh ocenah so slovenski izdatki nižji od prej omenjenih treh skandinavskih držav.
NAŠA OCENA
Mag. Bernard Brščič, ekonomist in nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, je dejal, da je “Slovenija najbolj egalitarna družba v OECD-ju in Evropski uniji”. Analiza javno dostopnih podatkov to potrjuje, ne pa tudi, da “20 % BDP dajemo za socialne transferje, skandinavske države 18 %, medtem ko je povprečje OECD-ja 17 %.” Slovenija namreč za socialno zaščito daje 24,8 % BDP in ne 20 %, skandinavske države v povprečju 28,9 % in ne 18%, kot je dejal Brščič (op. če izvzamemo Finsko in Islandijo, potem so tri »skandinavske« države v povprečju namenile 29,8 % BDP), države članice OECD pa so istega leta za celotno socialo v povprečju namenile 22,0 % BDP in ne 17 %. Povprečje EU27 je bilo leta 2010 29,4 %. Glede izjave magistra Brščiča tako ocenjujemo, da delno drži.
Raziskala in napisala: dr. Jana Javornik (MPU)
Uredila: Nataša Briški
Področje: sociala
Uporabljeni viri:
RTV SLO, oddaja Odkrito, 23. april 2013
MDDSZ, Nova socialna zakonodaja
Uradni list, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/2011)
Uradni list, Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12; Ur. l. RS št. 110/2012)
Eurostat, SURS, Poročilo o razvoju 2013 (Umar 2013)
OECD, StatExtracts
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”