Učinek javne objave seznama davčnih neplačnikov

(foto: 401(K) 2013 via Flickr)

resnicomer-100-180px“In izkušnje tudi na Hrvaškem kažejo, da potem samo za 1% se je po objavi tega seznama tudi še povečal ta učinek plačevanja.” Darko Končan, Zbornica davčnih svetovalcev, v oddaji RTV SLO, Dogodki in odmevi, 3. aprila 2013.

Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – IZJAVA DRŽI, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.

Izjava se nanaša na objavo seznama večjih davčnih dolžnikov, ki v Sloveniji stopa v veljavo s 15-im aprilom 2013. Iz zapisov v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku je razbrati, da naj bi predmetni ukrep izboljšal plačilno disciplino in krepil davčno kulturo ter spodbudil k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu plačevanju davčnih obveznosti.

UČINEK PLAČEVANJA NA HRVAŠKEM

Hrvaško ministrstvo za finance je 31.7. 2012 objavilo seznam davčnih neplačnikov, katerih davčni dolgovi so bili starejši od 90-ih dni. Na seznamu se nahaja okoli 130.000 fizičnih in pravnih oseb. Nanj je ministrstvo za finance uvrstilo vsa podjetja, ki so dolžna za več kot 300.000 kun davkov (cca 40.000 €), fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so dolžne več kot 100.000 kun (cca 13.000 €) in državljane, ki so dolžni več kot 10.000 kun (cca 1300 €). Pravne osebe so na podlagi predmetnega seznama državi dolžne 15 milijard kun (cca 1,97 mrd €), dolg fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, znaša več kot 4,4 milijarde kun (cca 578 milijonov €), dolg fizičnih oseb pa več kot 10 milijard kun (cca 1,31 mrd €).

Davčni svetovalec Darko Končan, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (foto: Blaž Samec, DELO)
Davčni svetovalec Darko Končan, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (foto: Blaž Samec, DELO)

Po podatkih Davčne uprave Republike Hrvaške (podrobnejše tabele in podatki na dnu teksta) je učinek javne objave seznama davčnih neplačnikov naslednji: v enem mesecu od objave je bil dolg znižan za 54,8 milijon kun (cca 7,18 milijonov €); do dne 28.9. 2012 je bil dolg znižan za skupno 100 milijonov kun (cca 13,11 milijonov €); od osveženega seznama 31. oktobra 2012 do 25. januarja 2013 so dolžniki dolg zmanjšali še za nadaljnjih 103,8 milijona kun (cca 13,61 milijonov €); najnovejši podatki z dne 5.4. 2013 pa kažejo, da se je hrvaški dolg od osveženega seznama z dne 31.01. 2013 zmanjšal še za 75,2 milijona kun (cca 9,86 milijonov €). Javna objava seznama davčnih dolžnikov naj bi torej v hrvaški proračun prinesla več kot 300 milijonov kun (cca 39,33 milijonov €). Takšen je bil neposreden finančni učinek objave, vendar pa pri tem opozarjamo, da je skupni dolg dolžnikov pred objavo znašal okoli 29,4 milijard kun (cca 3,85 mrd €). Rezultati tako kažejo, da se je učinek plačevanja zaradi objave dejansko povečal le za okoli 1%.

SLOVENIJA IN JAVNA OBJAVA DOLŽNIKOV

Objavo seznama večjih davčnih dolžnikov v Sloveniji omogoča novela Zakona o davčnem postopku, ki jo je Državni zbor sprejel novembra lani. Novela davčnega postopka predpisuje dve temeljni merili za razkritje: za zapadlo neplačano obveznost se šteje dolg, ki konec meseca pred objavo seznama presega 5000 evrov in je starejši od 90 dni.

Tabela prikazuje stanje na dan 25. marec 2013 (vir: DURS)
Tabela prikazuje stanje na dan 25. marec 2013 (vir: DURS)

Z Davčne uprave RS (DURS) so nam sporočili, da bodo natančnejše analize navedenih podatkov in posledice ukrepa objave seznama davčnih neplačnikov na davčni dolg, opravljene po dejanski objavi omenjenega seznama, to je torej po 15.4. 2013. Predvsem bo zanimiva primerjava podatkov o davčnih neplačnikih po stanju 25.3. 2013 in 25.4. 2013. Šele ta primerjava bo namreč pokazala, ali se je zaradi javne objave seznama dolžnikov njihovo število (in znesek dolga) dejansko kaj spremenilo.

Za primerjavo pa izpostavljamo graf, ki prikazuje gibanje davčnega dolga dolžnikov (podjetij in samostojnih podjetnikov) nad 4.000 evrov v obdobju 30.6. 2011 do 30.6. 2012.

Gibanje davčnega dolga dolžnikov (vir: DURS)
Gibanje davčnega dolga dolžnikov (vir: DURS)

Na seznamu dolžnikov na dan 30. 6. 2012 je:

10.093 dolžnikov, ki so bili dolžniki tudi na dan 31. 12. 2011. Navedenim dolžnikom se je davčni dolg povečal za 41.661.005 EUR in dolgujejo 713.221.143 EUR

4.569 novih dolžnikov, katerih davčni dolg znaša 96.275.519 EUR.

Na seznamu ni več 5610 dolžnikov, ki so bili dolžniki na dan 31. 12. 2011 in so dolgovali 153.088.343 EUR. DURS je zmanjšanje števila dolžnikov pripisal uspešnemu delu na področju davčne izvršbe. (vir)

(foto:  401(K) 2013 via Flickr)
(foto: 401(K) 2013 via Flickr)

UREDITEV V DRUGIH DRŽAVAH

Ureditev v smeri dajanja večjega poudarka javnosti podatkov o neplačevanju dajatev poznajo tudi nekatere druge države: npr. Velika Britanija, Portugalska, Belgija, Češka, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Latvija, Irska, Grčija, Norveška, Estonija, Španija, Švedska, Finska, Hrvaška, Bolgarija, Srbija ter nekatere države v ZDA (Kalifornija, Kolorado, Connecticut, Georgia, Kentucky, Maryland, Louisiana, New York, Severna Karolina, Rhode Island, Južna Karolina, Delaware, Washington).

Pri pregledu davčnih ureditev v omenjenih državah lahko opazimo, da se postopki objave in sami pogoji objave davčnih dolžnikov zelo razlikujejo. Glede na razpoložljive podatke je tudi mogoče ugotoviti, da je slovenski sistem objave davčnih dolžnikov najbližji sistemu kot ga poznajo v Bolgariji, na Hrvaškem (merila za objavo davčnih dolžnikov so opisana zgoraj) ter primeroma na Portugalskem.

Osnovni zakon, ki v Bolgariji ureja delo uradnih oseb davčnega organa, je Zakon o davčnozavarovalnem postopku. Za primere, ko davčna obveznost ni bila plačana v paricijskem roku, zakon določa, da sme davčni organ, če znesek davčnega dolga presega 5.000,00 levov (2.556,49 evrov), javno objaviti seznam davčnih dolžnikov in njihove neporavnane obveznosti vključno z zneski. Portugalski davčni organ lahko objavi seznam davčnih dolžnikov po poteku roka za prostovoljno izpolnitev davčne obveznosti. Za objavo seznama je zakonsko določen postopek odobren s strani Državnega urada za varovanje podatkov (naš Urad informacijskega pooblaščenca). Vključitev davčnih dolžnikov na seznam iz varnostnih razlogov zagotavlja pravico do predhodnega zaslišanja o objavljenih predpostavkah z namenom preveritve in potrditve obstoja dolga in zagotovitve točnosti podatkov. Seznam trenutno vsebuje samo davčne dolžnike, katerih skupna vrednost neporavnanih dolgov ustreza razponu za fizične osebe – od 7.500 evrov; za pravne osebe – od 10.000 evrov. Ostale države pa poznajo še strožje omejitve za objavo seznama (npr. Velika Britanija: Davčni organ trikrat letno na svoji spletni strani objavi podatke o posameznem zavezancu, ki namenoma ni plačal davka v višini več kot 25.000 funtov (31.573,62 evrov), ni bil pripravljen sodelovati v preiskavi in poleg tega dolguje še znesek davčnega prekrška v višini več kot 20 %).

NAŠA OCENA

Davčni svetovalec Darko Končan, Zbornica davčnih svetovalcev, je izjavil: “izkušnje tudi na Hrvaškem kažejo, da se je potem samo za 1% po objavi tega seznama tudi še povečal ta učinek plačevanja.” Sodeč po podatkih, ki nam jih je posredovala Davčna uprava Republike Hrvaške, lahko ugotovimo, da izjava povsem drži.

Raziskal in napisal: Matic Petek

Uredila: Nataša Briški

Področje: finance, davkarija

 

Uporabljeni viri:

RTV SLO, Dogodki in odmevi, 3. april 2013

Uradni list, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku

Porezna uprava, Popis dospjelih i neplačenih dugova, Tabela 1, Tabela 2, Tabela 3 (via email)

Ministrstvo za finance, Poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov, ki na dan 31. decembra 2011 presega 4.000 evrov – predlog za obravnavo na Vladi RS

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku

DURS

(vir: Porezna uprava RH)
(vir: Porezna uprava RH)

 

(vir: Porezna uprava RH)
(vir: Porezna uprava RH)

 

(vir: Porezna uprava RH)
(vir: Porezna uprava RH)

 

Več o projektu: Meta Analiza. Predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.

 

Več od Metina lista

Ženske za politiko, politika za vse

Avtorica: Maja Hawlina, psihologinja, ki se dvajset let ukvarja s komuniciranjem družbenih...
Beri dalje