“V enem letu mandata Janeza Janše smo iz več kot dveh milijard primankljaja, prišli na milijardo primankljaja. To se pravi za več kot eno milijardo smo primankljaj znižali.” Mag. Andrej Vizjak, vidnejši član stranke SDS in nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve, v oddaji Odmevi, 6. maja 2013.
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – IZJAVA NE DRŽI. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.
Z analizo javno dostopnih podatkov smo preverili točnost Vizjakove izjave, pri čemer ne ocenjujemo, ali je zmanjšanje primankljaja dobro ali ne.
POROČILO SURS O PRIMANKLJAJU IN DOLGU
Statistični urad Republike Slovenije je 19. aprila 2013, torej dobra dva tedna pred Vizjakovo izjavo v Odmevih, objavil Poročilo o presežnem primanjkljaju in dolgu za Slovenijo v letih 2009-2012 ter napoved za 2013. To poročilo med drugim vsebuje revidirane podatke o primanjkljaju države, ki so prikazani v spodnji tabeli:
Janševa vlada je bila na oblasti v obdobju od začetka februarja 2012 do konca februarja 2013. Na njene ukrepe se torej nanaša zadnja vrstica tabele, na Vizjakovo izjavo pa zadnja vrstica zadnjega stolpca tabele. Ta nam kaže, da se je od leta 2011 do leta 2012 primanjkljaj države zmanjšal za 880,1 mio EUR. Ker se računi države ne izdelujejo po mandatih vlad, sklepamo, da se Vizjakova izjava nanaša na zadnje leto. Pri tem je treba opozoriti, da Janševa vlada praktično ni mogla vplivati na primanjkljaj v prvem četrtletju leta. Tudi, če bi upoštevali zgolj in samo uradno statistiko za leto 2012 (po metodologiji ESA95, revizija podatkov je tudi usklajena z Eurostatom) in jo v celoti pripisali Janševi vladi, Vizjakova izjava ne drži. 880,1 mio EUR ni “več kot milijarda”, ta številka pa je ob upoštevanju odločb sodišč (v nadaljevanju) še nižja.
ODLOČBE SODIŠČ V ZVEZI Z ZUJF-OM (Zakon za uravnoteženju javnih financ)
SURS-ova revizija podatkov ne vključuje odločb sodišč v zvezi z Zakonom za uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je bil glavni varčevalni zakon Janševe vlade. Ustavno sodišče RS je namreč razveljavilo del ZUJF-a, ki se nanaša na pokojnine. Ocene finančnih posledic so različne, pojavljajo pa se številke od 17 mio EUR v lanskem letu in 22 mio EUR v letu 2013. Poštena ocena bi morala vključevati tudi administrativne stroške, povezane z vračanjem. Ocenjeno čez palec znaša zmanjšanje prihrankov v letu 2012 zaradi razveljavitve dela ZUJF-a okoli 20 mio EUR.
Ustavno sodišče pa ni bilo edino, ki je s svojimi odločitvami vplivalo na primanjkljaj. Sindikat SVIZ je na vrhovnem sodišču dosegel polno izplačilo regresa za leto 2012 (skupaj z zamudnimi obrestmi). Ker je sodba pravnomočna in ker lahko državo tožijo tudi drugi sindikati, se je država odločila, da bo nezakonito odvzet regres za leto 2012 vrnila vsem javnim uslužbencem. Ocenjujejo ga v višini približno 50 mio EUR.
DRUGE ODLOČITVE JANŠEVE VLADE, KI VPLIVAJO NA PRIMANKLJAJ
V letu 2012 je vlada Janeza Janše sprejela še dve odločitvi, ki v trenutku sprejetja sicer formalno po nekaterih kriterijih še nista vplivali na primanjkljaj, bosta pa gotovo vplivali v prihodnje (ena v trenutku pisanja že vpliva nanj). Ti dve odločitvi se nanašata na t. i. CoCo posojila dvema državnima bankama, NLB in NKBM. Ta CoCo posojila so posojila, ki se ob določenih pogojih spremenijo v kapital banke. Trik pri teh posojilih pa je, da jih, dokler se ne spremenijo v kapital, vsaj po nekaterih kriterijih še ni treba šteti kot primanjkljaj (lahko pa bi vseeno jih). Ekonomsko pa bi ta posojila nedvomno morali šteti kot primanjkljaj, saj ni dvoma, da se bodo spremenila v kapital (eno se je že).
Gre za posojili NLB v višini 320 mio EUR in posojilo NKBM v višini 100 mio EUR (oboje po javno dostopnih podatkih na spletnih straneh obeh bank). Posojilo NKBM se je v letu 2013 že spremenilo v kapital, posojilo NLB pa za zdaj še ostaja posojilo, vendar pa je bil v začetku leta 2013 že izpolnjen pogoj za konverzijo v kapital. Skupna vsota de facto dokapitalizacij obeh bank, ki bi po svoji ekonomski vsebini sodila v primanjkljaj leta 2012, je 420 mio EUR.
NAŠA OCENA
Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve (2012-2013) in vidnejši član stranke SDS, mag. Andrej Vizjak, je dejal, da so “v enem letu mandata Janeza Janše iz več kot dveh milijard primankljaja, prišli na milijardo primankljaja. To se pravi za več kot eno milijardo smo primankljaj znižali”. Po uradnih podatkih SURS-a se je primankljaj v letu 2012 (letu Janševe vlade) zmanjšal za 880,10 mio EUR in torej ne več kot milijardo. Ob dodatnem upoštevanju odločb sodišč, ki vplivajo na primankljaj (cca 20 mio EUR Zujf in cca 50 mio EUR Sviz/regres), ter CoCo posojil NKBM in NLB (420 mio EUR) pa je ta številka na koncu precej nižja. V enem letu mandata Janeza Janše se je primankljaj, ob upoštevanju relevantnih dejavnikov, ki nanj vplivajo, dejansko zmanjšal le za okoli 390 mio EUR. Glede Vizjakove izjave tako ocenjujemo, da ne drži.
Raziskal in napisal: Meta preiskovalni urad (MPU)
Uredila: Nataša Briški
Področje: ekonomija, finance
Uporabljeni viri:
RTV SLO, Odmevi, 6. maj 2013
SURS, Računi države ter Poročilo o primanjkljaju in dolgu
MMC RTV SLO, Zpiz bo začel zaradi ustavnega sodišča aprila izdajati nove odločbe
Dnevnik, Višje sodišče: Vlada bo morala izplačati regres v celoti
SVIZ, SVIZ uspešen v tožbi glede izplačila lanskega regresa
Finančni trgi, CoCo – hibrid, ki lahko reši NLB?
NKBM, Nova KBM povečuje osnovni kapital za 100 milijonov evrov
NLB, Razkritja NLB Skupine za leto 2012
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”