Zakladi slovenske kartografije (2. del)

Baltazar Hacquet, Krainska deschela, 1778
Baltazar Hacquet
Baltazar Hacquet

Zakladi slovenske kartografije (1. del)

V Idriji, ki je v 18. stol. zaradi rudnika živega srebra postala eno od cesarskih znanstvenih središč, je med leti 1766 in 1773 deloval kirurg in naravoslovec Baltazar Hacquet (1740-1815). 100 let po Valvasorju je nadaljeval njegovo pionirsko topografsko delo in napisal sloviti naravoslovni in mineraloški opis tedanje Kranjske v štirih delih – Oryctographia Carniolica. V njem je Hacquet opisal predvsem svoje raziskave rudnikov, zlasti idrijskega, ter fužin, rudnin in kamnin. Ti opisi so bili več desetletij skoraj izključni vir podatkov o geoloških in montanističnih razmerah, ne samo na Kranjskem, temveč na vsem slovenskem etničnem ozemlju, razen v Pomurju in Benečiji. Opis je obogaten z zemljevidi in slikami.

Baltazar Hacquet, Krainska deschela, 1778
Baltazar Hacquet, Krainska deschela, 1778
Baltazar Hacquet, Krainska deschela, 1778

V prvem delu Oriktografije je zemljevid brez naslova v približnem merilu 1:500.000, ki prikazuje vso Kranjsko s pokrajinskim imenom Krainska deschela. Namesto običajne kartuše z okrašenim naslovom je na zemljevidu mož, ki na povezanih sodih plove po brzicah Save in prikazuje pomen rečnega brodarstva na Kranjskem. Posebna vsebina zemljevida je prikaz nahajališč kamnin in rudnin, ki dotlej niso bila kartografsko ponazorjena. Hacquet jih je označil na zemljevidih po lastnih opažanjih in preizkusih. Hacquetovi zemljevidi so prvi, na katerih so slovenska zemljepisna imena. Kot naravoslovec in prvi znanstveni raziskovalec slovenskih gora je opazno izboljšal višinski prikaz visokogorja na Slovenskem. Bil je tudi prvi, ki je vse številne gore in prelaze na svojih zemljevidih označil s slovensko hrib, okrajšano H. (H. Terglov, H. Krim, …).

Baltazar Hacquet, Krainska deschela, 1778
Peter Kozler

Peter Kozler (1824-1879) pravnik, geograf, politik, eden najbogatejših industrijalcev na Kranjskem (pivovarna v Ljubljani), ki je poskušal karseda jasno predstaviti idejo programa Zedinjene Slovenije in z njim povezane zahteve po rabi narodnega jezika. Preučil je razširjenost Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem ter nato izdal Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin; na njem je prvi vrisal slovensko etnično mejo in jo utemeljil v spremni knjižici.

Usoda zemljevida je bila prav nenavadna. Že skoraj dokončana plošča je z vsem gradivom leta 1849 izginila. Dve leti pozneje se je vse našlo in Kozlerju je zemljevid dokončal bakrorezec Anton Knorr. Ko pa je bila leta 1852 že napovedana izdaja, je zemljovid moral za nekaj let v »bunker« zaradi zaostrenih razmer v obdobju Bachovega absolutizma. Sporna ni bila le skoraj popolna slovenska toponimija (prvič uporabljena na kakem zemljevidu), temveč zarisne jezikovne meje, do katerih je v tistem času segala slovenska govorica. Vse to je bilo skupaj z naslovom zemljevid dovolj za prepoved objave z utemeljitvijo, češ da prikazuje neobstoječo politično tvorbo. Takšen je bil tudi razlog za sodno preiskavo pred vojaškim sodiščem, iz katere se je Kozler srečno izvlekel.

Peter Kozler, Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, 1852

Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin je izdelan v priročnem formatu (50 x 55 cm). Uporabljeno merilo je majhno, 1:576.000, da so bile lahko zajete vse slovenske dežele. Ker so na tem formatu imena naselij napisana z zelo majhnimi črkami, je zemljevid težje berljiv.

Peter Kozler, Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, 1852

Zemljevid je izdelan na podlagi vojaške topografske karte s črtkanim reliefom in je tiskan kot bakrorez v črno-beli tehniki. Vpisana so mesta, trgi in vasi, označene so pošte in rudniki. Pokrajinskih in ledinskih imen ni, vodna mreža je gosta, vendar so vpisani le večji vodotoki. Imena gora so včasih dopolnjena z V. (verh), nadmorskih višin ni. Prvič se na zemljevidu pojavi ime Triglav.

Pripravila in uredila: Žiga Cerkvenik in Renata Šolar

Vir fotografij: Kartografska in slikovna zbirka NUK (foto št. 2, 3, 4, 5, 6, 7), Slovenski planinski muzej (foto št. 1)

 

Več od Žiga Cerkvenik

Potovanje iz Ljubljane v Šiško

Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec (1834-1887) je slovenski javnosti nemara najbolj znan...
Beri dalje