Zakladi slovenske kartografije (1. del)

Zemljevid Cerkniškega jezera, 1687
Janez Vajkard Valvasor

V 17. stoletju so se ob tujih avtorjih zemljevidov in geografskih raziskav uveljavili tudi prvi slovenski ustvarjalci. Med njimi pripada posebno mesto Janezu Vajkardu Valvasorju (1641–1693), potopiscu, zgodovinarju in kartografu. Valvasorjeva velika želja je bila, da bi izdelal podroben zemljevid dežele Kranjske, a se je zavedal pomanjkljivosti dotedanjih kartografskih prikazov, nastalih brez terenskih meritev.

Zato je prepotoval različne dežele, meril in zapisoval podatke o naravnih značilnostih, življenju prebivalcev ter upravni ureditvi posameznih pokrajin. Leta 1678 si je na gradu Bogenšperk pri Litiji uredil grafično risalnico in bakroreznico, v kateri je s številnimi sodelavci v letih 1679-88 pripravil natis šestih historično-topografskih del. Leta 1689 pa je pripravil natis svojega najobširnejšega in najpomembnejšega dela, zgodovinsko-topografski in etnografski opis Slava Vojvodine Kranjske.

Janez Vajkard Valvasor, Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia, 1681

Njegovo kartografsko delo sega v leto 1681, ko je izdelal zemljevid Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia Valvasor za Schönlebnovo knjigo Carniolia antiqua et nova; v naslednjih letih je izdelal še nekaj zemljevidov, ki jih najdemo v njegovih knjigah. Nič manj pomemben ni njegov zemljevid Cerkniškega jezera, ki je nastal kot priloga prvotno samostojnega opisa jezerskega fenomena na Kranjskem, namenjenega angleški Kraljevi družbi, katere dopisni član je Valvasor tudi postal leta 1687. Ti zemljevidi so prva izvirna kartografska dela domačega avtorja, izdelana in natisnjena na slovenskem ozemlju.

Zemljevid Cerkniškega jezera, 1687

V stare obrise našega ozemlja je Valvasor vnesel nove, večinoma pravilnejše podatke, ki so bili rezultat lastnih meritev in opazovanj na terenu, tako da lahko trdimo, da je zemljevid njegovo samostojno delo. Posebej velja poudariti, da je kot dober poznavalec Cerkniškega jezera njegovo dotedanjo predimenzionirano podobo skrčil na normalen obseg. Zemljevid je izrisan v kartografski maniri tedanjega časa: kljub stopinjski razdelitvi v mrežo je projekcija Kranjske, predvsem obalnega območja, močno popačena in le približna. Gorovja označujejo skupine »krtin«, ki so za Julijske Alpe enako gosto posejane kot za notranjsko-dolenjsko dinarsko predgorje, tokovi rek so vrisani precej približno, vendar le kot ostali elementi vsebine relief, kraji, toponimi, izmerjeni in preiskani na novo. Imena so nemška, ob morju italijanska, nekaj pa je latinskih. Kljub vsem pomanjkljivostim, ki so značilne za zemljevide tistega časa, je le-ta služil svojemu namenu ter  bralcu Slave nazorno ponazarjal geografsko podobo odlično opisane Kranjske. Valvasorjevi zemljevidi so še nekaj desetletij kartografom služili za osnovo in vir pri izdelavi zemljevidov naše dežele.

Janez Dizma Florjančič de Grienfeld, Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, 1744
Janez Dizma Florjančič de Grienfeld,Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, 1744

O avtorju zemljevida Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janezu Dizmi Florjančiču de Grienfeldu  (1691-17??) je malo podatkov. Postal je duhovnik in bil ob izidu svojega zemljevida župnik v Šentvidu pri Stični. V literaturi se ponavlja domneva, da je umrl kot cistercijan, kdaj in kje ni znano. Florjančičev zemljevid je vrhunski izdelek tedanje kartografije in zemljemerstva.

Zaradi bakrorezca A. Kaltschmidta in njegove veščine je tudi izreden dosežek na področju grafične umetnosti. Danes je kulturni spomenik, izjemen dokument ustvarjalnosti na Slovenskem v prvi polovici 18. stoletja in dragocen zgodovinski vir. Zemljevid v približnem merilu 1:100.000 je bil sad avtorjevega več kot desetletnega dela, ko je potoval po tedanji Kranjski in s skoraj 300 večjih vzpetin opravil kartografska merjenja.

Janez Dizma Florjančič de Grienfeld,Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, 1744

Na osnovi teh meritev je korigiral dotedanje zemljevide in pripravil svojo karto. Zemljevid je grafično razkošno opremljen. Posebno razkošno je v desnem spodnjem delu opremljen naslov zemljevida z alegoričnimi upodobitvami nekaterih deželnih značilnosti. V desnem zgornjem kotu je veduta Ljubljane; pod panoramo je podroben talni načrt in tloris Ljubljane v  približnem merilu 1:5000 s seznamom pomembnejših zgradb, kakšnega Ljubljana dotlej ni poznala, in tudi prvi, ki je bil objavljen. Na tem zemljevidu je prvič omenjen “Terglou” kot najvišja gora Kranjske, ki se dviga 1399 šestkratnih pariških čevljev nad Ljubljano.

Pripravila in uredila: Žiga Cerkvenik in Renata Šolar

Vir fotografij: Kartografska in slikovna zbirka NUK (foto št. 1, 2, 4, 5 in 6), Geodetski inštitut Slovenije (foto št. 3).

Nadaljevanje: Zakladi slovenske kartografije (2. del)

 

Retro Meta je zelo priljubljeno branje med hipsterji in njihovimi mamami. Preverite, zakaj :).

 

Več od Žiga Cerkvenik

Potovanje iz Ljubljane v Šiško

Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec (1834-1887) je slovenski javnosti nemara najbolj znan...
Beri dalje

2 komentarja

  • čudoviti članki o zgodovini kartografije pri nas, še posebej kot zbiralcu ki je lastnik vseh opisanih kart 😉
    Še tako naprej!!

Komentiranje je zaprto.