Ti prazniki so mi prinesli srečo in notranje zadovoljstvo. Sveta ni bilo konec, čeprav smo s sodelavkami zadnje dni pred 21. decembrom 2012 pile, kot da nam gre za nohte. Zadovoljna sem tudi, ker sem vsaj ob koncu leta šla na dva kulturna dogodka – na 1. Festival domoljubnih pesmi v Kočevju, kjer se mi je tako dopadel Oto Pestner, da vam tudi povedati ne morem, in šla sem na sobotni performans na prostem ob dnevu državnosti. So najprej rekli, da je pred Cankarjem, potem pa so bile tam postavljene neke inštalacije v obliki ograj in smo šli na tista dva trga, ki še nimata teh zanimivih umetniških instalacij. Malo mi je bilo na sobotni proslavi hecno, ker se mi je zdelo, da je organizator malo pomešal kulturo in karneval; tam so bile neke maske in neki zombiji in se mi je vse skupaj zdelo kot en malo bolj kulturni Ptujski karneval. Ampak res, eni so tam ves čas govorili: “Pttttuuuj, ta in ta, ptttujjj ta in ta.” Kaj pa jaz vem. Verjetno je ta performans delal Matjaž Berger, ker on dela lepe stvari, a jih ne razumem kaj dosti. Bom kar po pravici povedala. Dosti boljši režiser proslav je Tone Krkovič, ker je bilo v Kočevju jasno, da pevci in nastopajoči niso bili lutke.
Pa k najpomembnejši zadevi, ki me je razsvetlila te temačne decembrske dni. Zajelo me je hrepenenje, da se mi končno uresničijo otroške sanje. Zdravnica bom! V četrtek sem ugotovila, da ni samo Ustavno sodišče ubralo nove smeri razvoja, ampak tudi Zdravniška zbornica. Od malega sem želela zdraviti ljudi, a mi kemija ni šla, pa tudi ne matematika, biologija, angleščina, slovenščina, fizika… Danes pa sem našla pot, kako priti do diplome iz medicine. Pokazal mi jo je prof. dr. Jože Balažic, ob pomoči Zdravniške zbornice. Uporabila pa bom metodo Franca Kanglerja.
Prof. dr. Jože Balažic, dr. medicine, predstojnik Inštituta za sodno medicino in član Komisije RS za medicinsko etiko, je pred časom črko za črko prekopiral članek študenta in ga v zborniku s 5. Zadravčevih dnevov objavil kot svojega. Dr. Balažic se je za svojo nerodnost pri “citiranju” opravičil tako študentu kot Zdravniški zbornici Slovenije, ki “ščiti in zastopa poklicne, socialne in ekonomske interese članov, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti” (vir). Zbornica je v skladu s svojim poslanstvom ugotovila, da kako lepo, da se je dr. Balažic opravičil, da je to res lepa gesta v družbi, da se še novi predsednik države ves čas opravičuje in to je res, res lepo. In zapisali so še, da je pri kopiranju celotnega teksta šlo “za pomoto zaradi naglice” (vir: Primorske Novice, 21. december 2012), kot je ugotovil Odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice. Zbornica je ugotovila, da je prof. dr. Balažic storil nenamerno napako, ker je v naglici “pozabil” citirati(?) tekst, ki ga je v celoti prepisal.
Res so brihtni in prebrisani ti dohtarji in ni čudno, da uživajo takšno spoštovanje v družbi. Odločitev zbornice je najlepša novica zadnjih dni, ker jo berem kot uresničitev sanj – vozovnico v svet medicine. Seminarske naloge bom že poguglala na internetih, jih spravila v čedno obliko in v celoti prodala kot svoje. Če me bo kakšen avtor teksta zatožil, bom rekla, da je bila naglica, ker sem zaposlena mati treh otrok in na vse pač ne morem misliti. Pa rekla bom, da mi je žal in da računam na podobno obravnavo zbornice, kot jo je bil deležen strokovnjak za etična vprašanja v medicini prof. dr. Jože Balažic. Ni hudič, da ne priplezam do diplome. Še več, razmišljam že o specializaciji in sicer me zanima patologija. Tako nespametna pa že nisem, da bi se ob tem plonkanju izživljala nad živimi pacienti. Ne, raje bom delala s takšnimi, ki kažejo bolj malo znakov življenja. Se ne pritožujejo in ne pisarijo medijem, če bi kaj zamočila. Tako bo!