Radio je najstarejši množični medij, ki mu je kljub novim tehnologijam do danes uspelo ohraniti stik s poslušalci. Kljub temu, da informacij prek radia ne vidimo, je to še vedno najbolj medoseben medij, ki je v tesnem interakcijskem razmerju z uporabnikom. Poleg tega radio ne zahteva vse pozornosti in nas spremlja tudi pri izvajanju drugih opravil, med vožnjo in v drugih okoliščinah, ko se mediju ne moremo v celoti posvečati. Poslušalci od radia pričakujejo informiranje, razvedrilo, okrepitev lastne identitete in osebni odnos, saj se mnogi identificirajo z ustvarjalci programov, od tega zaupanja pa je odvisna tudi verodostojnost informacije, ki je prišla do njih.
Radio je naše tretje uho (Marshall McLuhan).
V slovenski medijski krajini smo že nekaj časa priča nevarnim trendom: pretirano podrejanje programskih vsebin maksimiranju dobičkov, padec profesionalnega nivoja novinarstva in razvrednotenje novinarskega poklica, neprilagojenost ponudnikov medijskih vsebin spremenjenim navadam potrošnikov. Programi Radia Slovenija so danes gotovo pri tem svetla izjema, saj jim skupaj zaupa skoraj pol milijona poslušalcev. Radio Slovenija je eden najpomembnejših elektronskih množičnih medijev pri nas in še vedno najhitrejši prenašalec informacij najširšemu krogu ljudi, vse to pa počne na vsebinsko bogat, razumljiv in verodostojen način. Programi Radia Slovenija morajo še naprej stremeti k temu, da informacija pride čim hitreje do poslušalca, še bolj važno pa je, da je ta preverjena, natančna, zanesljiva in celovita. Ustvarjati moramo raznovrstne, kakovostne, privlačne in inovativne programe, našim uporabnikom pa moramo nuditi kakovostno in hitro informiranje, izobraževanje, zabavo in sprostitev. Kljub pojavu novih tehnologij radio ostaja prvi podajalec novic, Radio Slovenija pa pri tem prednjači s svojo razvejano dopisniško mrežo. To bogastvo moramo ohraniti, ob tem pa moramo razmišljati tudi o spremembah, ki bodo omogočale še boljšo pokritost po državi in v zamejstvu.
Pri iskanju odgovorov o tem, kaj je prihodnost radia, si moramo postaviti preprosto vprašanje: kako lahko našim uporabnikom (poslušalcem, oglaševalcem in zaposlenim) ponudimo več in bolje?
Radio Slovenija ima izjemen ustvarjalni in profesionalni potencial, usposobljen in izkušen kader, najsodobnejšo tehnologijo, ki mora tudi v bodoče služiti zaposlenim in jim nuditi najboljše pogoje za delo. Še naprej moramo skrbeti za izobraževanje vseh zaposlenih in usposabljanje novih kadrov. V minulih letih je bilo veliko narejenega na področju jasnega profiliranja posameznih radijskih programov. Ta proces je potrebno nadaljevati. Prvi program in Val202 ne smeta biti konkurenta, ampak se morata dopolnjevati, poslušalcu mora biti jasno, kaj lahko pričakuje na enem, in kaj na drugem. Tretji program mora še naprej ponujati najzahtevnejše kulturne, umetniške, izobraževalne vsebine, namenjene najzahtevnejšemu krogu poslušalcev, ob tem pa bo potrebno razmisliti tudi o spremembah pri dostopanju uporabnikov do izredno bogatega arhiva oddaj. Regionalni programi niso zgolj kolektivni dopisniki, ampak s programsko shemo, glasbenim izborom in lokalno informacijo nudijo še tesnejši stik z okoljem. Manjšinske programe je potrebno bolje vključiti v sistem nacionalnega radia, njihove vsebine so pomembne tudi za večinsko populacijo. Dokončati je potrebno projekt znamčenja vseh programov Radia Slovenija.
VIZIJA IN CILJI RAZVOJA RADIA SLOVENIJA V OBDOBJU 2014 DO 2018
PROGRAMSKI CILJI
– ostati najbolj verodostojen in zaupanja vreden radijski medij v državi: to velja tako za informativni program kot za druge programske zvrsti (servisne informacije, dokumentarne in izobraževalne oddaje, mladinske in otroške oddaje, voden program, razvedrilo itd.);
– ustvarjati bogato in razvejano programsko ponudbo javnega radia s kakovostno produkcijo oddaj;
– profiliranje radijskih programov na podlagi poznavanja občinstva (njegovih potreb, pričakovanj), kar zahteva skrbno načrtovano strategijo;
– spodbujati sodelovanje vseh javnosti pri nastajanju in oblikovanju radijskih vsebin: pri tem moramo posebno pozornost nameniti na eni strani starejši populaciji, ki ni vajena sprememb, na drugi pa mlajšemu občinstvu, ki zahteva stalno uvajanje novosti, izboljšav;
– vzpostavljanje ravnotežja med ponudbo za široke okuse in tisto, ki pritegne ozko, a zahtevno javnost;
– razvijati programske vsebine, primerne za nelinearno predvajanje – radio on demand;
– skrb za uveljavljanje in širjenje slovenskega jezika in kulture v najširšem smislu;
– zagotavljanje gledalcem in poslušalcem čim več prednosti multimedijskega razvoja skozi ponujanje in promoviranje najširše možne distribucije novih multimedijskih uslug;
– spodbujati sodelovanje na ravni različnih enot: nacionalni/regionalni programi, televizija/radio/MMC
– nadaljevanje/dokončanje projekta znamčenja vseh osmih radijskih programov v sistemu Radia Slovenija;
– podpiranje novih ali zahtevnejših vrst programskih vsebin, posebej na področju informativnih programov, izobraževalnih in otroških programov, znanosti, kulture, umetnosti, narave, okoljevarstva ipd.;
– uporabnikom omogočiti lažji dostop do bogatega arhiva oddaj, tudi skozi spletne medije;
– spodbujanje kulture demokratičnega dialoga in odprte javne razprave, promocije naše kulturne dediščine in razvoja novih kulturnih dosežkov;
– skrb za vse družbene manjšine, njihove pomembne vsebine moramo približati drugim, tovrstne oddaje morajo imeti mesto v vseh programih, način podajanja pa se lahko razlikuje glede na profil radijske postaje;
– posebno pozornost namenjati poročanju o dogodkih, povezanih z manjšinsko problematiko (ta mora najti mesto tudi znotraj nacionalnih programov in ne zgolj na ločenih manjšinskih programih) in invalidsko tematiko, integracija omenjenih vsebin v vse pore programa, omogočiti lažji dostop do invalidskih vsebin (npr. prepis nekaterih najbolj poslušanih in prepoznavnih radijskih oddaj);
– dosledno izvajati prepoved širjenja nestrpnosti (nacionalne, ideološke, rasne, svetonazorske, verske, etnične, spolne ipd.) v vseh segmentih radijskih programov;
– promoviranje primerov dobrih praks;
DRUGI CILJI
– sodelovanje pri nastajanju multimedijskih vsebin, ki jih v okviru javne službe razvija RTV Slovenija, povečanje dodatnih informacijskih storitev, spodbujanje interaktivnosti, bimedialnosti in večopravilnosti;
– krepiti sodelovanje in partnerstva z različnimi institucijami: univerze, znanstvene ustanove, gledališča, javni zavodi, strokovna društva itd.
– uvajanje digitalne platforme: digitalnega radia in tematskih radijskih kanalov, s katerimi lahko ob obstoječih analognih FM-omrežjih ponudimo nove programe oziroma boljše pokrivanje posameznih programskih vsebin – javni servis mora biti gonilna sila na tem področju;
– skrb za profesionalizem in delovanje urednikov, novinarjev in medijskih ustvarjalcev v skladu z etičnim kodeksom novinarjev;
– vzpostaviti učinkovit sistem ocenjevanja projektov, ki bo omogočal srednje- in dolgoročno načrtovanje razvoja;
– sistematično izobraževanje novinarjev in urednikov, spoznavanje in uvajanje novih tehnik in pristopov medijskega sporočanja;
– ustvarjanje novih prepoznavnih radijskih glasov, skrb za sveže in kompetentne kadre, ki bodo kos novim zahtevnim nalogam, uvajanje programov vseživljenjskega izobraževanja novinarjev in prenosa pridobljenih znanj ter veščin v prakso;
– trajna ureditev statusa zunanjih sodelavcev v vseh segmentih radijskih programov;
– prevetritev števila uredništev po posameznih programih;
– poiskati način spodbujanja in nagrajevanja najboljših kadrov kljub varčevalni zakonodaji, vzpostaviti pregleden sistem štipendiranja perspektivnih kadrov;
– sodelovanje s pristojnimi institucijami (Ministrstvo za kulturo, Apek, Svet za radiodifuzijo) za ureditev odnosa z sosednjo Italijo na področju nezakonitega motenja sprejema slovenskih radijskih postaj;
V nadaljevanju podrobneje predstavljam smernice in cilje razvoja po posameznih programih in uredništvih.
Prvi program
Prvi program Radia Slovenija ima najdaljšo radijsko tradicijo v Sloveniji in ponuja kakovostne informativne oddaje, rubrike, reportaže, oglašanja z različnih prizorišč v živo, vrhunske glasbene dogodke itd. Kot pravi njegov slogan, radio želi biti prvi na vseh področjih, a ne zgolj v hitrosti, ampak tudi v načinu in kakovosti podajanja informacij. Kot pravi »news« program je zaradi informativnih oddaj, novic, pogovorov, komentarjev, nasvetov in drugih zahtevnejših vsebin, namenjen poslušalstvu, ki radia ne razume zgolj kot preganjalca tišine nekje v ozadju ali kot zabavne družbe, ampak mu pazljivo in pozorno prisluhne. V okviru profiliranja prvega in drugega programa je nujno drugačno podajanju novic v obeh programih. Skupaj z uredništvom informativnega programa je treba načrtovati ločeno predvajanje tudi osrednjih informativnih oddaj, ki bi bile na drugem programu krajše. Ker gre za velike programske spremembe, ki so odvisne tudi od finančnih in kadrovskih odločitev, projekta ni možno uresničiti na kratki rok.
Glasba na Prvem, ki mora biti premišljeno izbrana, je povezovalni element, ki gradi most od ene do druge oddaje in ni vsiljiva. Ohraniti in razvijati je treba specializirane glasbene oddaje in posebne glasbene projekte (glasbeni festivali), tudi v sodelovanju s Tv Slovenija, z Glasbeno produkcijo in drugimi enotami.
Prvi program je nosilec kakovostne izobraževalne vsebine za otroke in mladino. Razvijati moramo oddaje, ki jih bo mlada populacija rada poslušala in omogočiti njihov dostop ne zgolj v linearnem mediju (razvoj spletnih vsebin in mobilnih aplikacij za mlade). Ohraniti je treba radijske delavnice na terenu in vanje vključiti tudi regionalne centre. Prav otroški in mladinski program mora biti eden od paradnih konjev nacionalnega radia, saj ga druge radijske postaje v Sloveniji povečini zanemarjajo.
Posebno pozornost moramo zlasti na Prvem programu posvetiti invalidskim vsebinam, ki ne smejo biti odrinjene le v posebne oddaje, pač pa integrirane v sam program. Enako velja za tematike z versko vsebino. Le tako lahko dosežemo sporočilnost o življenju in delovanju različnih skupnosti ter dogodkov, povezanih z omenjenimi temami. Skupaj z MMC je potrebno gluhim in naglušnim omogočiti dostop do prepisov najbolj priljubljenih oddaj (Studio ob 17ih in Intervju na Prvem, Centrifuga, Vroči mikrofon, Evropa osebno na drugem itd.).
Dokumentarno in izobraževalno uredništvo skrbita za pripravo poljudnoznanstvenih in zgodovinskih vsebin. Tu je potrebno iskati povezovanja z zunanjimi institucijami, s katerimi bi lažje uresničevali posamezne projekte, njihova vsebina pa bi tudi hitreje prišla do ciljne publike. Razvedrilo je prav tako ena ključnih radijskih vsebin, saj danes mnogi poslušalci od radia pričakujejo prav zabavo (na to kaže tudi pozornost, ki jo razvedrilu, zlasti humorju, namenjajo komercialne radijske postaje). Tu bi lahko sinergije iskali tudi s TV Slovenija, saj bi radio lahko služil kot promotor televizijskih vsebin s krajšimi napovedniki/oddajami.
Podatki o poslušanosti kažejo, da so tradicionalni sopotniki Prvega programa predvsem starejši. Pri snovanju programske sheme in oddaj ter glasbeni opremi je mogoče vpeljati nekatere spremembe, ki bi k poslušanju pritegnile tudi srednjo generacijo. To pa je potrebno narediti s tehtnim premislekom skupaj z odgovornim urednikom in uredniki uredništev, saj je nove poslušalce težko pridobiti, veliko lažje pa izgubiti.
Val202
Drugi program Radia Slovenija Val202 se lahko pohvali z največjo poslušanostjo med radijskimi postajami znotraj RTV in z drugim mestom med vsemi radijskimi postajami v Sloveniji, kar je v današnji konkurenci odličen dosežek. Nacionalni radio mora namreč v boju za poslušalce ohraniti vlogo javnega medija, ki k poslušanju ne pritegne zgolj z nagradnimi igrami in predvajanjem glasbenih hitov.
Val202 mora biti posredovalec dobre slovenske in tuje glasbe, pri čemer mora slediti sodobnim glasbenim trendom, podajati strnjene informacije, v pogovorih, reportažah in drugih oddajah ohranjati dinamiko vsebin in jih podajati na razumljiv, sproščen, interaktiven način. Graditi je potrebno interaktivnost s poslušalci tako prek radijskega etra kot spletne strani. Radijska produkcija na drugem programu mora biti sodobna, inventivna, ne-klasična, da pritegne predvsem aktivno prebivalstvo. Najboljšim ustvarjalcem programov je potrebno omogočiti, da uresničijo vrsto inovativnih idej in novosti, ki so lahko v drugi fazi uporabne tudi za druge programe Radia Slovenija. Poslušalcem je potrebno omogočiti, da v tem procesu aktivno sodelujejo.
Športni program je ena ključnih programskih vsebin, ki je v zadnjih letih že doživela posodobitve, zlasti glede dolžine prispevkov in načina podajanja informacij ter umeščanja v program. Zlasti ob velikih športnih dogodkih je tovrstna vsebina izredno privlačna in zanimiva, saj k poslušanju pritegne množice poslušalcev, ki jih je nato potrebno zadržati. Nadaljevati je potrebno projekt tematskega športnega digitalnega programa, v njegovo vsebino pa še bolj vključiti tudi druge enote, zlasti regionalna centra. Na tematskem kanalu mora svoj prostor dobiti tudi »zamejski« šport, saj se slovenski športniki v drugih državah zaradi povsem drugačne konkurence pogosto ne uvrščajo v sam vrh nacionalnih tekmovanj in prvenstev.
Glasbeni uredniki morajo v najbolj poslušanih pasovih sodelovati z voditelji in dnevnimi uredniki in glasbeni izbor prilagajati konkretnemu dogajanju v etru. Zagotoviti je treba ažurne prometne in druge servisne informacije. Skupaj z drugimi službami je potrebno graditi znamko Vala202 in njegovih glasov, ki naj bodo radijske zvezde v slovenski medijski krajini.
Tretji program ARS
Tretji program Ars med vsemi sporedi najbolj uresničuje poslanstvo javnega nacionalnega radia, zagotavljanje kulturnega osveščanja in ohranjanja nacionalne kulturne dediščine. S svojimi oddajami o resni glasbi, literarnih in drugih kulturnih vsebinah, ki so namenjene najzahtevnejšemu poslušalstvu, predstavlja konstitutivni del nacionalnega kulturnega programa.
V bodoče je potrebno ustvarjalcem vsebin zagotoviti stabilnost financiranja, ki bo neodvisno od t.i. razvojnih sredstev, na katere se je v zadnjih letih uredništvo, tudi zaradi nepredvidljivih dogodkov in po sili razmer, preveč naslanjalo. Na tretjem programu že poteka sodelovanje z regionalnimi centri in izmenjava produkcije, ki jo je možno v bodoče še nadgraditi tako kot sodelovanje z javnimi mediji v drugih državah. Zlasti to velja za deželna sedeža RAI in ORF v Trstu in Celovcu.
Ena osrednjih vlog tretjega programa je snemanje in arhiviranje slovenskih glasbenih del s področja resne glasbe, jazza in drugih zvrsti, pri tem pa je izredno pomembno tudi sodelovanje z glasbenimi korpusi RTV Slovenija. Tudi tretji program se je v zadnjih letih zelo »odprl« in povečal prisotnost na terenu, različnih festivalih in drugih javnih dogodkih. S to prakso je treba nadaljevati, prav tako pa tudi sodelovanje z različnimi institucijami, zlasti AGRFT. Še naprej je treba gojiti produkcijo zabavnih zvrsti radijske igre v sodelovanju s Prvim programom, ki je pokazala lep odziv poslušalcev.
Informativni in eksperimentalno razvojni program
Informativni program mora zagotoviti neodvisno informiranje naših poslušalcev; informacije morajo biti natančne, razumljive, celovite, verodostojne in zanesljive. Poslušalec se mora v vsakem trenutku zanesti na novico, ki jo je slišal v katerikoli informativni oddaji nacionalnega radijskega servisa.
Naslednje leto bo za informativni program prelomno, saj naj bi končno uresničili načrtovano vzpostavitev sodobnega »news centra«, ki bo združil in prenovil delo informativnih uredništev televizije, radia in multimedije ter ponudil mnoge sinergije med uredništvi. V ta namen bo treba vzpostaviti tudi visoko profesionalno skupino novinarjev, ki bo lahko delovala bi- ali celo trimedialno in ustvarjala zgodbe za radio, televizijo in nove medije. Skupno informativno uredništvo mora biti nosilec in servis za vse programe. Informativne oddaje na radiu in televiziji lahko dobijo drugačno obliko, se bolje dopolnjujejo, iščejo sinergije in vzajemno promovirajo. Lažja izmenjava informacij, posnetkov izjav, slike, boljše načrtovanje terenskih izhodov, gostov, aktualnih tem itd. lahko samo izboljša informativni program RTV Slovenija. Velja razmisliti tudi o drugačnih terminih večernih radijskih dnevnikov, ki se zdaj predvajajo sočasno z osrednjimi informativnimi oddajami na TV.
V sodelovanju s Prvim programom se je potrebno odločiti o prenovi nekaterih informativnih oddaj, njihovi dolžini in načinu podajanja informacij. Osrednja popoldanska informativne oodaja DIO je že doživela nekaj sprememb, podobno prenovo nujno potrebujejo tudi druge oddaje. Ljudje si danes v poplavi informativnih programov drugače razporejajo čas za njihovo spremljanje. Dolgi enourni formati radijskih oddaj so lahko zato manj zanimivi. Oddaja Studio ob 17ih bi tako na primer lahko v prvem delu obravnavala dve, tri osrednje dnevne dogodke, jih podrobneje osvetlila, analizirala in temeljiteje obdelala. V drugem delu bi nato poglobljeno obravnavala aktualno vsebino z različnih področij.
Novice na Radiu Slovenija morajo biti ažurne, razumljive, celovite, graditi je potrebno na čim več oglašanjih neposredno s prizorišč. V ta namen je potrebno graditi močno dopisniško mrežo in razmisliti tudi o boljšem sodelovanju z dopisniki TV Slovenija. Dopisniško mrežo je treba graditi v sodelovanju z regionalnimi centri (npr. skupni dopisnik iz Posočja). Zaradi boljše organiziranosti, izkoriščanja sinergij, izogibanja podvajanju bi moral goriški studio regionalnega radijskega programa v Kopru prevzeti vlogo kolektivnega dopisnika za celotno severno Primorsko, Goriško in druge regije v Italiji, kjer živijo Slovenci.
V okviru priprav na oddajanje digitalnih radijskih programov je možno relativno hitro pripraviti testni informativni program, na katerem bi združili aktualne in tematske informativne oddaje vseh radijskih programov znotraj Radia Slovenija.
Radijski program za tujo javnost – Radio Slovenia International
Radio Si je prvi in edini tujejezični radijski program v Sloveniji, ki zadnjih pet let opravlja funkcijo nacionalnega prometnega servisa v treh jezikih in edinega operaterja za RDS-TMC servis v Sloveniji. Program pretežno predvaja glasbo popularnih zvrsti, z ažurnimi servisnimi informacijami in zanimivimi kratkimi vsebinami pa si je pridobil lep krog poslušalcev. Večina oddaj nastaja v angleškem jeziku, nekaj v nemščini. Nujno je v program vključiti tudi novice/oddaje v italijanščini in morda še v kakem od svetovnih jezikov. S selitvijo v nove prostore bodo sodelavci Radia Si dobili nove možnosti za še učinkovitejše delo.
Regionalni programi – Radio Koper in Radio Maribor
Regionalni radijski programi imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju skupnosti identitet, ohranjanju in razvoju skupnosti kultur in pri odpiranju javnega prostora posameznim družbenim skupnostim in manjšinskim skupinam. Oba regionalna radijska programa z ustaljeno in uveljavljeno programsko shemo zagotavljata širokemu krogu poslušalcev dostop do lokalnih in regionalnih informacij. Hkrati sta tudi zelo pomembni kulturni ustanovi v posebnem v prostoru ob meji, ki jo je radio vedno »brisal«, saj skozi svoje programske vsebine poudarja enotni slovenski kulturni prostor. Ena od pomembnejših usmeritev je čezmejno sodelovanje z mediji iz sosednjih držav, s katerimi lahko v bodoče iščemo nove skupne projekte. Oba regionalna programa se soočata s težavo visoke povprečne starosti sodelavcev, kar onemogoča hitrejše uvajanje sodobnih tehnologij. S pametno strategijo zaposlovanja zunanjih sodelavcev je možno te težave rešiti oziroma vsaj omiliti. Potencial regionalnih centrov velja bolje izkoristiti in poiskati čim več sinergij in skupnih projektov.
Manjšinski programi – Radio Capodistria in Muravidéki Magyar Rádió
Čeprav manjšinski programi v organizacijski strukturi RTV ne sodijo pod okrilje Radia Slovenija, temveč imajo po Statutu in Zakonu o RTV Slovenija natančno opredeljeno vlogo opravljanja temeljnih funkcij priprave in oblikovanja manjšinskega programa, je nujno urediti boljše sodelovanje in izmenjavo oddaj, v prvi vrsti glasbenih, novice o življenju in delovanju manjšin v Sloveniji pa morajo najti mesto tudi v nacionalnih radijskih programih.
ZAKLJUČEK
Radio Slovenija mora v novem mandatnem obdobju ohraniti ali celo povečati poslušanost posameznih programov, ustvarjati vsebine na vseh platformah in iskati sinergije med vsemi mediji znotraj velike družine, zagotavljati in krepiti delovno vnemo vseh sodelavcev, podpirati kreativne ideje, odpraviti pomanjkanje inovativnosti in ustvarjalnosti.
Pri tem ne sme biti zgolj opazovalec, ampak nadvse kredibilen posredovalec, poročevalec in ocenjevalec družbenih razmer. Glavni cilj Radia Slovenija mora še naprej biti eden: ustvarjati odlične vsebine!
Mirko Štular, kandidat za direktorja RA SLO: Profesionalnost, odprtost, razvoj
Mag. Matej Venier, kandidat za direktorja RA SLO: Program dela in vizija razvoja