Izhodišča in poslanstvo
Radio Slovenija, ustanovljen daljnega leta 1928 kot Radio Ljubljana, je vseskozi deloval kot nacionalni radijski medij in je to mesto obdržal tudi v konkurenci z množico komercialnih radijskih postaj, ki si z njim delijo eter v zadnjih desetletjih. Noblesse oblige: status nacionalne radijske hiše in javnega servisa nalaga Radiu Slovenija posebne obveznosti in odgovornost do celotne družbe in še posebej do slovenske kulture. Kot edini javni radijski servis pri nas ima RAS poseben kulturni pomen in zmožnost, da zagotavlja družbeno kohezijo bolj kot katerikoli drug množični medij.
Bistvo radia je dvojno: za svoje fizično delovanje potrebuje sofisticirano in zanesljivo tehnološko podporo, kvalitetne programske vsebine pa lahko zagotavljajo le izobraženi in medija vešči ustvarjalci, ki delujejo v spodbudnem, varnem, tolerantnem in solidarnem delovnem okolju, odprtem za nove zamisli in koncepte.
Radio Slovenija naj bi bil docela v službi poslušalcev, tako širokih množic kot specializiranih in manjšinskih skupin in krogov poslušalcev, in to z odličnimi programi in servisom, ki hkrati obvešča, izobražuje, zabava in nudi dostop do umetniških stvaritev. Radio je najbolj odziven in najbolj dostopen množični medij; je sorazmerno poceni, vendar nikakor ne bi smel biti cenen in trivialen.
Poslanstvo radia je na eni strani informativno in na drugi izobraževalno, razvedrilno in umetniško. Nacionalni radio naj bi ostal največji ponudnik kakovostnih informativnih, kulturno-umetniških in izvirnih glasbenih vsebin v Sloveniji. Ohraniti je treba lastno produkcijo teh vsebin vsaj na doseženi ravni, kar pomeni, da je treba skrbeti za polno zasedenost produkcijskih kapacitet RAS (glasbenih snemalnih studiev, studiev za snemanje radijskih iger in literarnih del, ekip glasbenih producentov, tonskih mojstrov in tehnikov itd.). K obsežnejši lastni produkciji glasbenih vsebin nas navajajo tudi določila Zakona o medijih, ki predpisuje 40 odstotno predvajanje slovenske glasbe oz. glasbe v izvedbi slovenskih izvajalcev.
Ena izmed osrednjih nalog RAS je tudi nenehna skrb za jezik; v tem smislu je treba posebno pozornost posvetiti jezikovnemu izobraževanju zaposlenih in zunanjih sodelavcev, razvoju lektorske službe, in nadgrajevanju jezkovne kulture vseh, ki govorijo in pišejo na Radiu Slovenija. Nujno je treba krepiti sprotno povezanost in pretok povratnih informacij med produkcijo oddaj in izvedbo na programu.
Načela delovanja
– Dostop do programov RAS naj bi imeli vsi državljani Republike Slovenije in tudi celoten slovenski kulturni prostor. Preko Evropske zveze radijskih postaj širi RAS slovensko kulturo v evropski prostor in posreduje evropsko kulturo domači javnosti;
– Radio Slovenija zastopa najširšo paleto intelektualnih preferenc in okusov od večinskih do manjšinskih, obrobnih in subkulturnih;
– Radio Slovenija je odprt prostor za javno soočanje najrazličnejših idej in mnenj v duhu tolerance in spoštovanja do različnosti;
– Radio Slovenija v svojih programih zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti, dostojanstva, skrb za mnenjski, svetovnonazorski, medkonfesionalni pluralizem ter upoštevanje temeljnih državljanskih vrednot;
– skrb za izobraževanje oziroma za zagotavljanje izobraževalnih vsebin na javnem servisu;
– Radio Slovenija podpira ustvarjalne pobude in nove zamisli ter razvoj inovativnih oblik radiofonskega izražanja, tudi novih medijih, ki so najbolj propulzivni segment sodobne radiofonije;
– Radio Slovenija si prizadeva, da bi popolno, verodostojno in nepristransko obveščal javnost; pri tem se izogiba polariziranim interpretacijam dejstev, temveč z objektivnim poročanjem omogoča poslušalcu, da si s samostojnim razmišljanjem ustvari razlago dogodkov.
– zavzema se za javnost delovanja, upravljanja in porabe javnih sredstev –
– družbena odgovornost in skladnost delovanja z etičnimi načeli, skrbno upravljanje z naravnimi in človeškimi viri, spoštovanje pravic delavcev, redno odzivanje na programske potrebe občinstev (varuh pravic gledalcev in poslušalcev);
– jasno definirani cilji lastnega delovanja in redno preverjanje uresničevanja zastavljenih ciljev.
– -deluje po načelu transparentnosti javnih sredstev.
Nosilni programi Radia Slovenija so Prvi program RAS, Val 202 in Tretji program RAS(Program Ars). Njihovo delo povezujeta in omogočata Uredništvo informativnih eksperimentalno-razvojnih programov Radia Slovenija, ki skrbi za informativne vsebine, predvajane na vseh treh nosilnih programih, in Radijska produkcija, ki nosi breme tehnične izvedbe celotnega programa Radia Slovenija.
Radijska produkcija
V skladu s statutom RTV Slovenija je Radijska produkcija zadolžena, da za potrebe programov izvaja tehnične storitve, produkcijo, postprodukcijo in predvajanje radijskih programov. Slediti mora razvojnim tehnološkim in procesnim smernicam z namenom zagotavljanja čim večje zvokovne kakovosti produciranih in predvajanih programov, obogatenih z multimedialnimi vsebinami. Radio je pred tehnološko prelomnico, ko bo lahko s skorajšnjo vzpostavitvijo prizemne digitalne oddajne mreže ponudil poslušalcem veliko več, kot je to mogoče v analognem svetu.
V kratkem bomo prešli na popolno linearno produkcijo vseh radijskih vsebin, kar pripeljalo do višje kakovosti predvajanja kar bodo, v kombinaciji z digitalnim oddajanjem, močno občutili tudi poslušalci. Ob stereo tehniki bomo vzporedno krepili produkcijo prostorskega zvoka. V prihodnosti bo vse več projektov produciranih v prostorski tehniki in posredovanih poslušalcem po različnih platformah.
Neposredni prenosi in živa oglašanja so ključna za nacionalni radio in vzpostavitev zanesljive, kakovostne in stroškovno učinkovite povezave s terenom je ena primarnih nalog produkcije. V zadnjem času so prenosi preko IP povezav postali že stalnica, kar se bo nadgrajevalo tudi v prihodnje z namenom zagotoviti učinkovit sistem popolne povezljivosti terena z matičnim studijem. Z eno IP povezavo bo zagotovljen prenos zvoka, po potrebi tudi več kanalov, komunikacija s studijem, prenos datotek, povezljivost s produkcijskim sistemom in prenos slikovnih oz. video vsebin.
Multimedialnost in vizualizacija radia sta v zadnjem času v velikem porastu. Internet, mobilne aplikacije, DAB+ in ne nazadnje hibridna televizija so nove platforme, za sprejem radijskih programov, ki zahtevajo tudi vizualno vsebino. V produkciji poteka pilotni projekt vizualizacije radijskih programov, ki je z dobrim odzivom poslušalcev in »gledalcev« potrdil pravilnost izbire smeri razvoja. Vzpostavili bomo centralno video internetno režijo, preko katere bomo prenašali slika iz studijev Radia Slovenija.
Uredništvo informativnih eksperimentalno-razvojnih programov Radia Slovenija
(v nadaljevanju IEP)
Informativni program Radia Slovenija se je v minulih desetletjih skozi redne informativne oddaje, programske pasove in specializirane oddaje na vseh treh programih uveljavil kot eden izmed najpomembnejših, najbolj verodostojnih in vseobsegajočih virov obveščanja slovenske javnosti. Ohranil je primat na radijskem informativnem področju tudi s prihodom konkurenčnih radijskih postaj ter to vlogo in pomen zadržal kljub velikim spremembam na medijskem področju v minulih dveh desetletjih. Današnji IEP ima potencial, da to vlogo zadrži in okrepi, če bo znal izkoristiti bogastvo znanja, izkušenj, sposobnosti in prizadevnosti novinarjev in urednikov, napovedovalcev, tehničnega osebja in vseh drugih, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri snovanju in izvedbi programa.
Temeljna načela:
Kakovost in odprtost – nacionalni, javni program mora graditi na kakovosti, ki se v primeru informativnega programa potrjuje s spoštovanjem novinarskih standardov in etičnih načel novinarstva, jezikovnih pravil, ustrezno glasovno usposobljenostjo in upoštevanjem tehničnih standardov. Informativni program mora biti odprt za družbene spremembe, predloge in pobude različnih občinstev, pa tudi za kritike; sproti mora spremljati uresničevanje zastavljenih ciljev in etičnih načel delovanja in se, ko je to potrebno, tudi korigirati.
Verodostojnost – Javni servis mora kljub bitki s časom težiti k preverjanju informacij, ločevati domneve od dejstev, ugotavljati razliko med dejansko in navidezno pomembnimi temami, med realnostjo in senzacionalizmom in, če je le mogoče, navajati vire, še posebej ko gre za občutljive informacije. Javni radio ne more tekmovati s komercialnimi mediji v senzacionalizmu, lahko pa tekmuje z njimi z verodostojnostjo, ki pri občinstvu prej ali slej ustvari realen občutek, da tisto, kar je bilo slišati na programih nacionalnega radia, „drži kot pribito“.
Odzivnost in neposrednost – radio mora zadržati prednost, ki jo še vedno ima pred večino drugih medijev, to je hitrost. V primeru pomembnih dogajanj in kadar je to kadrovsko in tehnično mogoče, se mora čim-prej, po možnosti pa neposredno vključevati v dogajanje. Zlasti seveda to velja za oba „živa“ programa, Prvi in Val 202, k čemur lahko, ne glede na sedanjo organizacijsko strukturo pripomore IEP s svojo kadrovsko infrastrukturo in tehnično podporo, seveda v skladu s programsko zasnovo omenjenih programov. Več „živega“ vključevanja, pa naj si bo v obliki poročanja, pogovorov ali izjav mora biti tudi v rednih informativnih oddajah, s čimer bi te oddaje pridobile na dinamiki in „pristnosti“.
Pluralnost in celovitost– povsem jasno je, da mora nacionalni radio v svojem poročanju zajeti celotno paleto različnih mnenj, pogledov, stališč in idej ter da mora pri tem izhajati iz načela uravnoteženosti in enakopravnega dostopa različnih družbenih dejavnikov do javnega medija. Uravnoteženost lahko ugotavljamo le skozi določeno obdobje, pri čemer pa ni mogoče pristati na zgolj matematično merjenje minut, besed ali vrstic.
Proaktivnost – novinarji pri svojem delu niso in ne morejo biti samo prenašalci informacij, stališč, ocen ali mnenj različnih virov in niso tisti, ki se zgolj odzivajo na dogodke, pač pa tudi sami iščejo odgovore na aktualna vprašanja, inicirajo razpravo o pomembnih temah, spodbujajo odzive na posamezne procese ali stališča. Gre za to, da ne „capljamo“ zgolj za dogodki in temami, pač pa, da jih tudi sami skušamo odkrivati in razkrivati.
Delovanje IEP in sodelovanje z drugimi uredništvi
Informativne vsebine povezujejo vse tri programe, dejavnost IPE pa se pri tem prek informativnih oddaj in posameznih programskih sklopov povezuje in dopolnjuje z vsebinami, ki jih ustvarjajo novinarji in uredniki teh programov.
Nujno je vzdrževati najtesnejše sodelovanje med IEP in vsemi tremi nosilnimi programi, in sicer skozi redne uredniške dogovore o „delitvi dela“ v skladu s programsko zasnovo posameznih programov.
Prvi in drugi program kot živa programa imata ne le možnost, pač pa tudi dolžnost, da sta v središču dogajanj, da prenašata najpomembnejša družbena dogajanja, da nadgrajujeta osnovne informacije o aktualnih dogodkih in odkrivata nove horizonte. Pri tem menim, da novinarji IEP lahko obogatijo informativne vsebine ne samo prvega, pač pa tudi drugega programa, novinarji obeh programov pa lahko pomembno dopolnijo informativne oddaje, tako da takšno sodelovanje nikakor ne more biti enosmerna cesta.
Nujno je dosledno izkoriščati možnosti sinergij z Informativnim programom TVS, po zgledu dopisniške mreže v tujini, seveda na načelih enakopravnosti, vzajemnosti in koristi za oba medija, ob ohranjanju specifike obeh medijev.
Prvi program Radia Slovenija
Prvi program se 24 ur na dan odziva na aktualne informacije in dogodke v Sloveniji in na tujem. Je splošni (generalistični) informativni program, ki spremlja politiko, gospodarstvo, mednarodne odnose, kulturo in druga družbena dogajanja. Njegovo ogrodje so sprotna, ažurirana poročila ter predvsem razširjene mnenjske in analitične oddaje. Poleg tega ponuja tudi servisne rubrike ter oddaje za izseljence, zdomce, kmetijce, upokojence, informacije v tujih jezikih in razvedrilne oddaje. Glasbo na Prvem programu posluša širok krog poslušalcev, prednost ima slovenska glasbena ustvarjalnost. Prvi program ima z informacijami s področja kulture, z radijskimi igrami, z literarnimi večeri in literarnimi nokturni seveda tudi pomembno kulturno- umetniško vlogo, ki jo dopolnjuje z javnimi oddajami /v živo/ in z vsebinami na področju razvedrila in glasbe. Poslanstvo Prvega programa RAS je sicer izrazito informativno-izobraževalno-servisno. Jedro programa dopušča tudi daljše govorne oddaje, sicer pa je program zasnovan tako, da se mora kar najhitreje odzivati na aktualne informacije z vseh področij. V osrednjem dnevnem programskem pasu mora biti odprt in dovzeten za takojšen odziv. Pri tem je izjemno pomembno tesnejše sodelovanje med Prvim in Informativnim programom, z vsemi njegovimi redakcijami: notranjepolitično, zunanjo, dopisniško mrežo. Prispevki o aktualnih temah naj zaživijo na Prvem program ne le v obliki razširjenih informacij, temveč opremljeni z odzivi, komentarji, skratka, s čim hitrejšo profesionalno nadgradnjo. Zelo pomembna je prisotnost prvega radijskega programa v različnih lokalnih okoljih Slovenije. Prek terenske prisotnosti Radia se je mogoče približati lokalnim skupnostim, prisluhniti njihovim značilnostim in težavam. Program naj se v večji meri posveča tudi širšemu družbenemu dogajanju, dejavnosti civilne družbe, ki ima v razmerah politične polarizacije vedno tišji glas.
Drugi program – Val 202 ima večdesetletno tradicijo in na svoj način, s svojim prepoznavnim slogom obravnava vse teme, ki se pojavljajo v naši družbi ali v širšem mednarodnem okolju. Ne pozna tabu tem in nikoli ne skriva svoje radovednosti, lucidnosti in nenehnega samoizpraševanja. Je tudi provokativen, nima programskega nagobčnika, v sledenju dogodkom pa je aktualen, hiter in kritičen. Odprt, sodoben, relevanten, družbeno občutljiv in angažiran, živ, dostopen, interaktiven, urban, poslušljiv predvsem za mlajšo srednjo generacijo (18 – 45 let). Program naj bi se nadgrajeval z usmerjenostjo v prihodnost, z uvajanjem novih formatov, pristopov, načinov vodenja pri obravnavi tem, ki se te generacije najbolj dotikajo, spremembo programskih pasov, prilagojenih sodobnemu življenjskemu ritmu. Usmerjen naj bi bil k poslušalcu – dostopen naj bi bil na na različnih platformah (tudi prek novih tematskih kanalov, kakršen je bil 202šport, ki je ob zadnjih velikih športnih projektih – Olimpijadi, Svetovnem prvenstvu v nogometu in košarki eksperimentalno dobro zaživel in bil deležen odličnih odzivov javnosti). Val 202 je primeren medij za sodobne načine produkcije in nove pristope k oblikovanju vsebin, tudi segmentiranih, za različne cilje javnosti in za sodobne medijske platforme. Trudil se bom, da bi izobrazili novo generacijo kakovostnih snovalcev programskih vsebin in voditeljev programskih pasov za digitalni radio prihodnosti. Val goji sodoben in prepoznaven voditeljski pristop in skrbi za aktualno glasbeno podobo v dnevnih pasovih ter specializirane glasbene oddaje in koncerte v večernih pasovih, ki podpirajo tako novo domačo glasbeno produkcijo različnih sodobnih popularnih in specializiranih glasbenih žanrov kot se odpirajo v svet – ne nazadnje prek projektov EBU. Ostaja tudi odprt za poglabljanje družbeno angažiranih projektov in partnerstev, kakršno je npr. Botrstvo ter druge oblike ozaveščanja javnosti.
Program Ars
je zavezan ponudbi kulturno-informativnih, umetniških, izobraževalnih in znanstveno esejističnih vsebin. V medijskem prostoru Slovenije je zato svojevrstna kulturna ustanova in poljudnoznanstvena radiofonska revija. Hkrati je Tretji program tudi največji slovenski glasbeni avditorij z več tisoč poslušalci posamezne oddaje. Resne glasbene zvrsti zapolnjujejo 75 % programa, pri tem pa je naravni ciklus menjav programske sheme povezan s spomladansko in jesensko koncertno in operno sezono doma in v okviru EBU-ja ter z datumi festivalov, glasbenih taborov in drugih kulturnih dogodkov. Program Ars zagotavlja živ stik radijske hiše s kulturnim in umetniškim prostorom (stanovska društva, nacionalne ustanove, festivali itd.) ter posredovanje, ustvarjanje in soustvarjanje umetniških vsebin ter obveščanje o kulturnem življenju za potrebe
Program je aktivno vpet v celoten slovenski kulturni prostor in skuša biti ne le posredovalec, temveč tudi dejavni soustvarjalec kulturnega, umetniškega in duhovnega prostora.
Ena ključnih nalog programa je seznanjanje poslušalcev z umetniškimi praksami evropskega in širšega prostora; pri tem je zelo pomembna vpetost programa v delovanje Euroradia in različnih svetovnih umetniških forumov. Moj cilj je ohraniti visoko raven umetniške zahtevnosti programskih vsebin ob hkratnem odpiranju širšim krogom poslušalcev. Prizadeval si bom za vzpostavitev moderiranega in v tem smislu poslušalcem dostopnejšega, bolj tekočega programa in za pluralizem umetniških vsebin ob jasni estetski definiranosti programa. Program naj bi okrepil vpetost v slovenski in mednarodni festivalski prostor, promocijo medija in njegovih glasbenih korpusov (Simfonični orkester RTVSLO, Big Band, Komorni zbor, Mladinski in Otroški zbor), ki skrbijo za širjenje kulturno-umetniških presežkov in glasbene ustvarjalnosti z abonmaji in koncerti in tako utrjujejo splošno glasbeno kulturo. Program Ars sestavljajo Uredništvo za resno glasbo, Uredništvo za kulturo, Uredništvo igranega programa (ta pripravlja radijske igre tudi za 1. program RAS) ter Uredništvo za religije in verstva, ki pripravlja tudi verske vsebine za Prvi program Radia Slovenija; glede na čedalje glasnejše pobude skupin poslušalcev se bom trudil za strpen dialog in dogovor o umeščenosti verskih vsebin znotraj posameznih nosilnih programov RAS v znamenju spoštovanja do vseh veroizpovedi in verujočih sodržavljanov.
Kadri
Medčloveški odnosi
Ob vse hitrejšem življenjskem in delovnem ritmu, nepregledni množici informacij in dogodkov, kriznih razmerah in družbenih napetostih žal pogosto pozabljamo na medčloveške odnose, ki pa, če si priznamo ali ne, še kako vplivajo na (ne)zadovoljstvo zaposlenih, s tem pa tudi na njihov delovni prispevek. Še posebej to velja v ustvarjalnih poklicih, ki so hrbtenica radijskega dela. Nedvomno je mogoče več pričakovati od sodelavcev, ki delajo v pozitivnem delovnem vzdušju, v okolju kjer vladajo korektni medčloveški odnosi, ob – seveda – jasni razmejitvi odgovornosti.
Pomemben dejavnik je motivacija, pri čemer ne mislim samo na materialno, katere viri so žal omejeni, pač pa tudi druge oblike, kot so možnosti napredovanja, izobraževanja, sodelovanja pri zahtevnejših projektih in, nenazadnje, javna pohvala za dobro opravljeno delo.
Razvoj kadrov
V sodelovanju s kadrovsko službo RTV Slovenija je nujno zagotoviti dolgoročno načrtovanje kadrovske politike ter upravljanje karier redno zaposlenih in honorarnih sodelavcev v duhu medsebojnega zaupanja. Posebno pozornost je treba posvetiti strokovnemu izobraževanju, zlasti za delo z računalniškimi orodji, ki jih uporablja Radio Slovenija in selektivni izbiri novih sodelavcev ter ureditvi položaja dolgoletnih honorarnih sodelavcev.
Sodelovanje med programi in delovnimi skupinami znotraj Radia Slovenija in znotraj Zavoda RTV Slovenija
Prizadeval si bom za krepitev usklajenega in ustvarjalnega sodelovanja med vsemi delovnimi skupinami znotraj RAS (1., 2. in 3. program RAS, Informativni program, Radijska produkcija) z regionalnimi in manjšinskimi programi. Zavzemal se bom za čim tesnejše sodelovanje in programsko izmenjavo, saj v doseganju skupnih ciljev vidim temeljno prvino za vzpostavitev stimulativnega delovnega okolja. Izjemno pomembno je tudi usklajeno oblikovanje programske sheme, ki poslušalcem ob vsaki uri dneva in noči omogoča in ponuja dostop do različnih in raznovrstnih glasbenih in govornih vsebin. Pri sodelovanju med RAS in Glasbeno produkcijo RTV SLO si bom prizadeval za dejavno soudeležbo pri načrtovanju dela glasbenih korpusov za programske potrebe in njihovo promocijo ter za skupne projekte z ZKP RTV SLO kot javno službo.
Last, but not least:
– radio kot dejavnik družbene (po)moči – za poslušalce, za skupnost ima še vedno velik pomen, če se radio v vsem sijaju tehnike in svojih mojstrov zvoka, z novinarsko ekipo in glasbenimi uredniki pojavi med ljudmi in razkrije svoj zapleteni ustroj ali če nacionalni radio kot celota (so)organizira solidarnostne programske akcije ob odpravi posledic naravnih, ekoloških katastrof ali ob socialno-ekonomski stiski prizadetih, ki sta jih profitno naravnana družba in sistem pustila na družbenem robu;
– izjemno pomemben del poslanstva nacionalnega radia je pozornost do hendikepiranih javnosti in oblikovanje programov zanje (vendar ne kot getoizirane vsebine);
– nujno je dosledno pokrivanje narodnostnih skupnosti in manjšin;
– javni servis se mora skrbno in občutljivo odzivati na pobude in potrebe uporabnikov (v našem primeru poslušalcev).
Prepričan sem, da ima Radio Slovenija voljo in možnosti, da razvije svoje potenciale, izpolni svoje poslanstvo ter postane radio prihodnosti za družbo prihodnosti.
Mirko Štular, kandidat za direktorja RA SLO: Profesionalnost, odprtost, razvoj
Andrej Šavko, kandidat za direktorja RA SLO: Program dela z vizijo razvoja 2014-2018