Dobrodelnost ne sme nadomestiti socialne države

(vir: OŠ Šmartno)
dr Andreja Črnak Meglič
Dr. Andreja Črnak Meglič (foto via socialnidemokrati.si)

Spremembe na področju šolske prehrane so nujne. Na to nas opozarjajo vse številčnejše žalostne zgodbe in pobude civilnodružbenih organizacij. Dobrodelnost, ki se razvija v povezavi z razraščanjem revščine v Sloveniji je dobrodošla, nikakor pa ne sme nadomestiti vloge socialne države. Za socialno državo, kar Slovenija je, je ključno preprečiti lakoto otrok. Le tako bodo otroci imeli vsaj osnovne pogoje, da se vključijo v družbo svojih sovrstnikov in razvijajo svoje talente.

Poslanci SD smo v zakonodajni postopek vložili predlog sprememb Zakona o šolski prehrani, s katerim bi omogočili vsem otrokom v naši državi vsaj en obrok v času pouka. Predlog zakona je preprost – pravico in višino subvencije do šolske malice veže na upravičenost staršev do otroškega dodatka, na progresivni način. Z drugimi besedami to pomeni, da večjo subvencijo dobi tisti, ki zasluži manj, in manjšo tisti, ki zasluži več (podrobneje v spodnji tabeli).

Razred otroškega dodatka in višina dohodka kot cenzus Višina subvencije Dijaki (polna cena malice 2,42 evra) (višina subvencije) Učenci (polna cena malice 0,80 evra)(višina subvencije)
  1. Razred otroškega dodatka

(dohodek do 177,73)

90% subvencija 2,18 0,72
  1. Razred otroškega dodatka

(dohodek nad 177,37 do 296,22)

75% subvencija 1,82 0,6
  1. Razred otroškega dodatka

(dohodek nad 296,22 do 355,46)

60% subvencija 1,45 0,48
  1. Razred otroškega dodatka

(dohodek nad 355,46 do 414,70)

45% subvencija 1,09 0,36
  1. Razred otroškega dodatka

(dohodek nad 414,70 do 523,32)

30% subvencija 0,73 0,24
  1. Razred otroškega dodatka

(dohodek nad 523,32 do 631,93)

15% subvencija 0,36 0,12

Takšna rešitev vključuje tako učence v osnovnih šolah kot tudi dijake. Subvencija je odvisna od višine razpoložljivega mesečnega dohodka na osebo, ki se izračuna v odstotku od neto povprečne plače. Po predlogu SD bi bile tako do subvencije upravičene družine, ki imajo na razpolago do približno 632 evrov na družinskega člana. Na ta način bi staršem v slabšem socialno-ekonomskem položaju zagotovili pomoč pri plačilu šolske malice.

dr Anja Kopač Mrak
Dr. Anja Kopač Mrak (foto: Vasja Šabeder via Politikis)

Na področju šolske prehrane so letošnji varčevalni ukrepi vlade, ki so ukinili pravico do splošne subvencije malice (v višini 2/3 cene malice) – v lanskem šolskem letu jo je prejemalo 115.663 (72,7%) učencev in 29.494 (47,4 %) dijakov – močno posegli. Dodatno je bila z varčevanjem ukinjena tudi dodatna subvencija za dijake (1/6 cene malice), ki jo je v lanskem letu prejemalo 17.483 (28,1%) dijakov. Po uveljavitvi varčevalnih ukrepov je tako ostala pravica do subvencije šolske malice le še za tiste učence in dijake, ki živijo v družinah z do 414  evrov dohodka na družinskega člana. Ob tem pa je treba povedati, da je v letošnjem letu stopil v veljavo tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki pravico do dodatne subvencije šolske malice in kosila ureja v enotnem sistemu, kjer se v razpoložljivi dohodek družine všteva tudi drugo premoženje, prav tako pa je določen vrstni red posameznih pravic. Subvencija do šolske prehrane je med zadnjimi, kar pomeni, da se pri odločanju o upravičenosti do nje upoštevajo že morebitne druge dodeljene pravice (npr. Otroški dodatek). To je spremenilo dosedanjo sliko upravičencev do različnih pravic in subvencij, vključno do šolske prehrane (malica, kosilo). Veliko manj otrok je namreč upravičenih do subvencij šolske prehrane, a to ni vse – zaradi kompleksnosti uvedbe ZUPJS ogromno staršev s strani CSD-jev še niti ni dobilo odločb o upravičenosti do subvencij šolske prehrane (!).

Sprememba na področju subvencioniranja šolske malice je nujna, učencem in dijakom moramo zagotoviti vsaj en obrok  v času pouka. Potrebne so hitre in enostavne rešitve in prav zato predlagamo, da se subvencija do šolske malice veže na upravičenost do otroškega dodatka. Drugi obrok, kosila, so v obstoječem sistemu po podatkih MIZKŠ subvencionirana le v manjšem deležu in ga sprememba predlaganega zakona ne vključuje. Subvencijo kosila je pred uvedbo ZUPJS v lanskem šolskem letu prejemalo le 2.571 (2,6%) učencev, dijaki pa do te subvencije nikoli niso bili upravičeni. V kolikor bi želeli izboljšati dostop tudi do te oblike prehrane, bi bilo potrebno poleg že predlagane spremembe, spremeniti  tudi ZUPJS.

Predlagana rešitev je enostavna z vidika izvedbe in bi Slovenijo v prihodnjem letu stala okoli 20 milijonov evrov. Verjamemo, da je moč najti potreben denar, v kolikor bo pripravljenost. Predlog predstavlja izhodišče za diskusijo, v kateri je upati, da bo politika zmogla preseči lastne delitve in najti skupno rešitev, dobro za otroke v naši državi. Ob tem pa sploh ne gre zato, kdo je prvi ali drugi, štejejo le dobre rešitve.

Dr. Andreja Črnak Meglič, poslanka SD, podpredsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Dr. Anja Kopač Mrak, članica strokovnega sveta SD za delo, družino in socialne zadeve

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtoric zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.

Več od Metina lista

Morska svojat: Sidro iz porcelana (18.)

Prišli smo v Tin Can Bay, kjer vstaneš ob pol šestih zjutraj...
Beri dalje