V času priljubljenosti razprav o morali (osebna refleksija in udejanjanje vrednot) in etiki (raznorodni sistemski pristop k vrednotam) je treba v tem okviru odpreti tudi feministično diskusijo. Etična in moralna refleksija ni vezana zgolj na tako poimenovane razprave, ampak se odvija tudi na ravni razmisleka o naravi znanosti in vednosti. Že sintagma umeščena vednost (Donna Haraway) in koncept pozicioniranja v raziskovanju kažeta na pomen samorefleksije, ki ne more biti ločena od etičnih vidikov znanosti in spoznavanja; oboje, etika in temeljno izhodišče raziskovanja, skozi katerega se opredeljuje spoznavajoča in raziskujoča, se nanašata na »objekt« in razmerje subjekt-objekt v vednosti in znanosti. Pretočnost in soodvisnost obeh entitet delata znanost in vednost živo, zavestno in povsem vpeto v produkcijo sveta; obenem v refleksijo vključujeta pojem znanstvene odgovornosti, ki je moralni in etični koncept per se.
Z namenom konkretiziranja tega kratkega uvoda v etične smernice za raziskovalke bi rada opozorila še na nov pomen intersekcijskega pristopa. Ta sedaj že nepogrešljiva metoda razumevanja kompleksnih neenakosti v družbi, ki tematizira družbene vire neenakosti (spol, sloj/razred, državljanski status ali manko tega, spolno usmerjenost, etnijo/nacionalnost, starost, telesnost, materin jezik) v medsebojnih presekih je uporabna tudi drugače – prav v samorazumevanju subjekta raziskovanja s perspektive etike in morale. Metoda je uporabna na individualni in kolektivni ravni, tj. v (samo)pozicioniranju posameznice ali skupinskega feminističnega subjekta v raziskovalni proces. Napotuje na individualni ali kolektivni splet lokacij v družbeni strukturi in njihova presečišča. Ta ni neposredno povezan z mestom v mreži znanja in vednosti, kljub temu pa obstajajo korelacije, v primeru feminizmov je tako merodajna (a ne usodna) zlasti lokacija spola pa etnije in ekonomskega razreda. Obenem je v (samo)pozicioniranju žensk v znanosti in raziskovanju ključno raziskati medosebne odnose, ki se vežejo na ustvarjanje in karierni status in kot taki močno zaznamujejo naše delovne možnosti.
V prid boljših pogojev možnosti v znanstvenoraziskovalnem delu, ki jih ustvarjamo ženske med sabo z vidika morale, je tu za začetek nekaj etičnih smernic.
– Poleg obstoječega normiranega pisnega navajanja kolegic spodbujati normo ustnega navajanja v vseh kontekstih, tudi glede idej in ne le objavljenih del.
– Pri sodelovanju z mediji in v javnih nastopih promovirati kolegice in jih vpeljati v krogotok javnih (so)govornic.
– Udejanjati in spodbujati branje tekstov kolegic, zlasti tistih, ki izhajajo iz lokalnega okolja (na ravni države). Transparentno vključiti njihovo znanje na lastni refleksivni poti.
– Udejanjati in spodbujati medsebojno izmenjavo tekstov ali podatkov o tekstih in drugih informacij iz raziskovalne sfere.
– Pri oblikovanju raziskovalnih timov in izbiranju kandidatk za akademsko delo upoštevati žensko kvoto s poudarkom na referencah, znanstvenoraziskovalnih in pedagoških vizijah in sposobnostih žensk. Pri tem naj se upoštevajo pogoji njihovega znanstvenoraziskovalnega subjektiviranja, obenem s sposobnostjo za etično refleksijo in njeno aplikacijo v timsko prakso.
– Vzpostaviti neformalno informacijsko mrežo o medsebojnem citiranju, ki je zunaj domene mednarodnih citatnih baz.
– Spodbujati kolegice, ki so dosegle vplivne položaje v raziskovanju in akademski sferi, da nediskriminacijsko in po svojih močeh pomagajo ženskam, zlasti feministkam, pri vključevanju v znanstveno sfero.
– Vzpostavljati kulturo transparentnega in nehierarhičnega medsebojnega sporazumevanja in empatije, še posebno v primerih očitne sistemske in strukturne prikrajšanosti kolegic.
– Razvijati kulturo kritične samorefleksije v raziskovalnih in akademskih razmerjih in kultivirano tovrstno izmenjavo mnenj.
– Spodbujati uporabo spolno občutljivega jezika v znanstvenih objavah in v formalnih in neformalnih konverzacijah (slednje v okviru feminističnih združb in širše).
Dr. Renata Šribar, zasebna raziskovalka in docentka za antropologijo
(Več v Šribar R. in Vendramin V. (2012), Raziskovanje skozi feministično etiko, Monitor, XIV/1, 117–134.)
P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorice zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.